Radio Ognjišče
Damijana MedvedDamijana Medved
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec
Učenci pri pouku (foto: Wikimedia Commons)
Učenci pri pouku

Mnogi učbeniki so težko berljivi

Slovenija Petra Stopar

Najnovejši podatki slovenske raziskave o kakovosti učbenikov kažejo, da so učbeniki preobremenjeni z abstraktnimi izrazi, težkimi ilustracijami in pojmovno zmedenimi stavki. Rezultati raziskave so potrdili mnenja številnih staršev, da so mnogi učbeniki kljub privlačnim stranem slabo napisani.

Evalvacijsko študijo o učbeniku kot dejavniku uspešnosti kurikularne prenove je izvedel Pedagoški inštitut, aplikativno raziskavo z naslovom Optimalizacija spoznavne (učne) vsebine didaktičnega besedila pa sta inštitut in ISH - Fakulteta za podiplomski in humanistični študij izvedla na vzorcu 240 učencev devetega razreda. Po raziskavi, ki jo je vodil Janez Justin s Pedagoškega inštituta, so učbeniki preobremenjeni z abstraktnimi izrazi. Zlasti so to opazili pri učbenikih za matematiko, kjer so žargonski izrazi iz računovodstva prej „spoznavna ovira kot spoznavna opora“, je dejal Justin.

Skupina učencev z ocenama 2 in 3 iz geografije, ki je brala izboljšane odlomke, je na preizkusu znanja dosegla približno enake rezultate kot skupina učencev z oceno 5, ki pa je brala odlomke iz potrjenih učbenikov, je povedal. „Če pa dobijo tudi odličnjaki izboljšana besedila, se njihovi rezultati še povečajo,“ je pojasnil Justin. Po njegovih besedah bi morali najti način, kako učitelje usposobiti, da ločijo med slabim in dobrim učbenikom. To mora po njegovem mnenju narediti prav učitelj, „ne bodo pa neke državne komisije pregledovale na tisoče strani, ker same niso niti usposobljene za to“. Prepričan je, da bi z izjemo dveh ali treh učbenikov lahko prav vse učbenike izboljšali za 50, 60 in več odstotkov.

Ko so preiskovali berljivost besedil, so upoštevali prisotnost dejavnikov, ki spodbujajo spoznavni interes in zanimanje za učenje (najmočnejši spodbujevalec so lastna ali občna imena, pa tudi premi govor in vzklične povedi). Pri tem so ugotovili, da se nobeden od izbranih učbenikov niti ne približa optimalnemu deležu osebnih besed in povedi (3–4 odstotke na stran). Problematični so tudi stavki, kot na primer: “Luther je bil problematičen otrok”. Namesto tega bi bilo bolje uporabiti več glagolov: “Luthra so učitelji zaradi trmoglavosti oštevali vsak dan.” Kar zadeva koherentnost, pa se najdejo zmedeni opisi kot je ta o nastanku Ljubljane pred 2000 leti: „Na stiku Ljubljanskega polja in barja je nastalo glavno mesto Republike Slovenije – Ljubljana“. Justin in izvajalci raziskave raje predlagajo naslednjo rešitev: „V Ljubljani se je oblikoval t.i. prometni križ – v Ljubljano ali iz nje se stekajo pomembne prometne poti. V Ljubljanski kotlini so se zato razvila pomembna naselja, saj je njihove prebivalce privabila možnost zaposlitve.“ Raziskava kaže, da je v enem od učbenikov polovica od analiziranih strani takšnih, da na njih učinek nekoherentnosti zajema več kot 50 odstotkov besedila, kar zadeva ilustracije, pa nekatere celo odvračajo pozornost. Težave pri dojemanju predstavlja tudi nepotrebna abstraktnost, ki jo povzroči žargon. Tako učbenik učenca sprašuje „Koliko nočitev beleži hotel?“ namesto „Koliko turistov prespi v hotelu?“.

V učbeniku zgodovine lahko beremo primere:

  • „Rimska oblast na naših tleh“ (naslov)
  • „Za vlade Avgusta so Rimljani že vladali celotnemu slovenskemu ozemlju.”
  • „V tem /rimskem/ času je naš prostor doživljal državljanske vojne.”
  • „Tedaj /v 3. stoletju/ je slovenski prostor doživel pokristjanjenje.”
  • „Že v 4. stoletju smo imeli tudi dve škofiji.”

Med predlogi za izboljšanje učbeniške politike Justin omenja izdelavo serije vzorčnih učbenikov, ki bodo postavili nove kakovostne standarde, usposobitev kadrov, ki bodo delovali v razvojnih oddelkih založb in usposabljanje učiteljev, da bodo razlikovali med dobrim in slabim učbenikom. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pa je napovedal, da bodo o tej problematiki odprli široko javno razpravo, v katero bi se vključili tudi založniki. V zadnjih petnajstih letih se kaže tendenca, da učbeniki postanejo čim bolj privlačni, a se vsebinski del zapostavlja, je dejal na petkovi novinarski konferenci. Ocenjuje, da je prostora za izboljšanje še ogromno.

 

Slovenija
Duhovnik Jožko Pirc (photo: Mazgon Mirko) Duhovnik Jožko Pirc (photo: Mazgon Mirko)

Umrl je duhovnik Jožko Pirc

V 79. letu se je po težki bolezni poslovil in odšel v Očetovo naročje duhovnik msgr. dr. Jožko Pirc. Zadnja leta je bil župnik v Bertokih in v Sv. Antonu.

Pohod za življenje 2025 ob obali  (photo: Marjana Debevec) Pohod za življenje 2025 ob obali  (photo: Marjana Debevec)

Otroku srce bije že 22. dan po spočetju

V Kopru bo to nedeljo Pohod za življenje pod geslom Srce bije že 22. dan po spočetju!. V programu, ki se bo začel ob 12.00 v Taverni, bodo spregovorili zdravnica Urša Zaletel, uspešni podjetnik ...

Danijel Kokalj (photo: ARO) Danijel Kokalj (photo: ARO)

Danijel Kokalj: Pri Bogu ni naključij

Ob godu svetega Dominika Savia smo v studio povabili salezijanskega bogoslovca Danijela Kokalja, ki trenutno deluje na vzgojno-pastoralni praksi med mladimi. Kot salezijanec dobro pozna duhovno ...

Avdio player - naslovnica