Pero Simić: Tito je svoj mit ustvarjal s skrivanjem pomembnih podatkov
Slovenija | 04.05.2010, 08:39
V Muzeju novejše zgodovine so ob 30-letnici smrti diktatorja Josipa Broza - Tita pripravili okroglo mizo z naslovom „Tudi po Titu Tito - 30 let kasneje.“ Srečanja se je poleg zgodovinarja Silvina Eiletza in ekonomista Bernarda Brščiča udeležil tudi avtor zadnje knjige o Titu Pero Simić. „Tito je celo življenje ustvarjal etose in svoj mit ustvarjal s skrivanjem pomembnih podatkov,“ je poudaril Simić.
Avtor knjige „Tito, skrivnost stoletja“, novinar Pero Simić, je ob tem poudaril, da je Tito sodeloval pri treh zločinih. Kot pravi, je Tito v prvi svetovni vojni kot podčastnik avstro-ogrske vojske sodeloval "v zločinih v zahodni Srbiji, tik pred drugo svetovno vojno pa je v Stalinovi Sovjetski zvezi sodeloval pri izginotju več kot 800 jugoslovanskih komunistov". Tretji Titov zločin so po Simiću povojni poboji. „Povojni zločini so bili takrat opravičilo za oblast komunistov, danes pa se mora to objektivno soditi,“ je dejal Simić in dodal, da če bi Tito priznal te zločine, tudi njegovega mita ne bi bilo, zato so bili zamolčani. Za naš radio pa je še povedal: „Njegov življenjski cilj je bil, da vlada do konca življenja. Zdi se mi, da ga posledice po tem niso zanimale. Na to najbolj kaže ekonomsko stanje Jugoslavije, pa tudi politično, po njegovem odhodu iz oblasti. Nočna mora, ki nam jo je zapustil, se kaže v trdnosti sistema, ki se je utrdil leta 1945, in da o tem sistemu šele danes spoznavamo vsa grozna dejstva. Dejstva, ki z nobeno ideologijo in nobenim obžalovanjem ne morejo biti upravičena, govorijo o tem, da je šlo za tip vladanja, ki mu ni bilo mar za ceno. Te žrtve, ti veliki zločini, sposobnost, da se tako dolgo skrivajo in da jih danes zelo izobraženi ljudje, ki vedo kaj pomeni vrednostni sistem, še branijo, govorijo o tem, da ta ideologija še živi in stanuje v našem prostoru. Upam, da so to njeni zadnji dnevi in leta. Mogoče je dobro, da obstaja, da nas spominja, da cena demokracije mora biti visoka, da se nam ne bi ponovilo, kar se nam je dogajajo pred 60. leti.“
S Simićem se, pričakovano, ni strinjal zgodovinar Jože Pirjevec, je pa kljub temu povedal, da je prepričan, da je Tito vedel, kaj se dogaja, „da je odobril, tisto se je dogajalo, z druge strani pa sem prepričan, da je vse potrebno postaviti v zgodovinski dogodek, ko se je to dogajalo“.
Na ekonomsko stanje v takratni Jugoslaviji je med tem opozoril ekonomist Bernard Brščič, ki je pri tem omenil nedejavno tržno gospodarstvo, zanikanje zasebne lastnine in likvidacijo sloja podjetnikov. „Kako lahko ovrednotimo teh 35 let vladavine Josipa Broza Tita v ekonomskem pogledu? Sam menim, da ti podatki kažejo, da je Slovenija relativno zaostala, da gre za socialistično obdobje, primerjalno gledano za izgubljena desetletja.“
Maršal Tito je umrl na današnji dan leta 1980, tudi 30 let po njegovi smrti pa je mit še živ. Zgodovinar Jože Dežman pravi: „Mi se bomo morali bolj kot s Titom se ukvarjati s to našo razcepljenostjo in državljansko vojno. Mi ne moremo obsojati ljudi zaradi tega, ker stvari tako ali drugače vidijo. Prav gotovo pa je družba dolžna zagotoviti eno demokratično okolje,“ v katero pa po besedah zgodovinarja Jožeta Dežmana ne spada totalitarizem.
Sicer pa je pisatelj Simić podčrtal podobnosti, ki sta jih imela sovjetski in jugoslovanski sistem, pri tem pa omenil, da je bil v obeh monopol ene stranke zapisan v ustavo. „V Jugoslaviji je imel samo Tito pravico, da je razmišljal, ostali so imeli pravico, da se z njim strinjajo.“
