Na študentskih demonstracijah tudi izgredi

| 19.05.2010, 19:03 Petra Stopar

Središče Ljubljane je danes zavzelo več kot 8000 študentov in dijakov, ki so pod vodstom Študentske in Dijaške organizacije Slovenije kakšni dve uri strpno protestirali na Prešernovem trgu, ko pa so se premaknili pred poslopje Državnega zbora, so nastali izgredi. Organizatorji pravijo, da ne morejo prevzeti odgovornosti za gmotno škodo, saj je niso povzročili oni.

Študenti in dijaki so izražali nezadovoljstvo predvsem glede predloga zakona o malem delu. Ta po njihovem mnenju ukinja študentsko in dijaško delo, štipendije za dijake, brezplačno malico za dijake in otroški dodatek po 18. letu. »Danes smo tu, da skupaj povemo vladi, da si ne želimo njihovih sprememb, da si ne želimo, da nam ukinejo socialne korektive in tisto, kar smo si do sedaj priborili,« je zbranim dejala predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba. Kot poudarja, želijo »mačehovski državi« jasno pokazati, da ne dajo svojih pravic ter da so študentje in dijaki stebri, na katerih bo stala država.

Zahteve mladih so upravičene tudi po mnenju svobodnih sindikatov. Demonstranti so zahtevali svoje pravice, zlasti socialni dialog. Zagrozili so tudi: »Če bo vlada šla naprej proti volji sindikatov s pokojninsko reformo, bomo šli v naknadni zakonodajni referendum. Te politike je treba zaustaviti v njihovih reformah«. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Aleksandar Spremo je v nagovoru študentom poudaril, da so »optimizem, brezskrbnost in lepa prihodnost le še spomini iz preteklosti«. Stanje, v katerem so se znašli dijaki, je po njegovih besedah zaskrbljujoče, saj jim vlada jemlje pravice, ki so bile »tekom let razvoja naše družbe pridobljene na podlagi realnih potreb slovenskih dijakov«.

A protesti niso minili brez nasilja, saj so nekateri udeleženci še po uradnem končanju v okna parlamenta metali kamenje, dimne bombe, plastenke in jajca. Policisti specialci, ki so z zaščitno opremo ustvarili živi zid pred varnostno ograjo nekaj mentrov stran od parlamenta, so morali nekaj nasilnih protestnikov pridržati. ŠOS in DOS je nasilje ostro obsodila in se od njega distancirala. Kritični so bili tudi v podmladku Nove Slovenije: »Vandalizem, ki smo mu bili priča danes nikakor ni doprinos k dialogu med študenti in Vlado RS,« pravi predsednik MSi Jernej Vrtovec. Predsednik parlamenta Pavle Gantar je dogajanje ocenil kot vandalizem brez primere, premier Borut Pahor pa obžaluje, da je do nasilja prišlo. Poudaril je, da sicer razume in spoštuje pravico dijakov in študentov za organizacijo demonstracij kot povsem legitimen način pritiska na odločitve vlade. A nasilje in vandalizem sta nesprejemljiva in neopravičljiva, meni. »Bolj kot je bilo to običajno doslej, sem se skupaj s pristojnimi ministri trudil razumeti in upoštevati pričakovanje in interese dijakov in študentov. Ne spomnim se, da bi kdaj odklonil zahtevo ali vabilo za dialog s strani mladih, večkrat pa sem dal za tak pogovor pobudo tudi sam,« je v pisni izjavi, ki so jo posredovali iz kabineta predsednika vlade, poudaril Pahor. Poslanci DZ so prepričani v dobre namene večine protestnikov, najostreje pa obsojajo vandalizem in vse ostale oblike nasilja, kar se je zgodilo pred parlamentom.

Minister za delo Ivan Svetlik je ponovil, da z malim delom študentje in dijaki pridobivajo, izgublja pa se le monopol nad delom, na račun katerega so doslej bogateli študentski servisi. Večja obdavčitev dela pa bi pomenila sredstva za štipendije in izgradnjo študentskih domov. Medtem je k novim pogajanjem pozval študentski svet ljubljanske univerze, čigar predsednik Žiga Krušič je prepričan, da demonstracije vodijo študentski baroni, ki svoje interese postavljajo pred težave povprečnega študenta, in katerih velika dvojnost se kaže v pogajanjih za nakup dragih kopališč in diskotek na eni in poudarjanje socialne stiske najšibkejših na drugi strani. Krušič sicer ocenjuje, da so študentje danes v veliki meri zavedeni, in da se »v upanju za svoje pravice borijo za koristi tistih, ki lagodno živijo na njihov račun«.

Na shodu so policisti izvajali naloge v skladu z zakonskimi pooblastili in po postopkih, ki so za takšne dogodke ustaljeni. Aktivnosti so bile usmerjene v zagotavljanje varnosti tako udeležencev shoda, kot tudi ostalih državljanov in njihovega premoženja, so zapisali na ljubljanski policijski upravi. Za vzpostavitev javnega reda in miru so policisti po njihovih navedbah uporabili tudi prisilna sredstva, nekaj oseb je bilo pridržanih. Policisti bodo, kot pojasnjujejo, v zvezi z omenjenimi prekrški oziroma kaznivimi dejanji nadaljevali z zbiranjem obvestil ter zoper kršitelje ukrepali v okviru zakonskih pooblastil.

Ob tem naj povemo, da je bilo sodeč po udeležencih na protestih videti več dijakov kot študentov. Ali jim je bil prvotni cilj opravičena odsotnost od pouka ali zavestno poznavanje vladnega zakona, pa je vprašanje, ki si ga je danes zastavil marsikateri opazovalec.