Vulkanska dejavnost in podnebne spremembe, Andrej Šmuc

| 21.04.2010, 16:38 Blaž Lesnik

V torkovih okoljskih novicah smo govorili o povezavi med podnebnimi spremembami in vulkansko dejavnostjo na Islandiji. Vulkanski izbruh, ki je "prizemljil" Evropo, po prepričanju znanstvenikov nima povezave s podnebnimi spremembami, vendar pa bi taljenje ledenih pokrovov lahko spodbudilo delovanje ognjenikov, menijo nekateri znanstveniki.

Islandija je eden od najbolj ognjeniško aktivnih otokov na svetu. Nahaja se nas tiku dveh velikih litosferskih plošč, ki se med seboj razmikata. Vmes nastaja prostor, ki ga zapolni vroča magma, ki prihaja iz notranjosti zemlje. Zato je na Islandiji zelo veliko ognjenikov in  tudi aktualni ognjenik Eyjafjallajökull ni nič posebnega. Po načinih izbruha poznamo več vrst ognjenikov.

Na Islandiji je tudi pet ledenikov, ki so večinoma platojski in pokrivajo več kot enajst odstotkov (11,800 km2) površja, led pa je na nekaterih mestih debel tudi do 1000 m. Največji ledenik se imenuje Vatnajökull, na njem pa je skoraj toliko ledu kot skupaj na vseh evropskih ledenikih. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo ime »otok ledu in ognja«.

Nekateri vulkanologi zato domnevajo, da imajo podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja vpliv tudi na delovanje ognjenikov. Freysteinn Sigmundsson iz islandske univerze meni, da raziskave kažejo na to, da bodo v prihajajočih desetletjih izbruhi vulkanov na Islandiji pogostejši ali celo obsežnejši.
Za agencijo REUTERS je še povedal, da globalno segrevanje vpliva na taljenje ledu, to pa naj bi imelo vpliv tudi na vulkanski sistem. Zmanjšanje ledu sicer bi pri aktualnem delovanju ledenika Eyjafjallajokull ni bilo pomembno, saj gre v tem primeru za razmeroma majhen pokrovček ledu in je ledenik v splošnem premajhen za tovrstne povezave.
Carolina Pagli, iz Univerze v Leedu v Angliji celo trdi, da bi lahko bile podnebne spremembe celo sprožitelj vulkanske dejavnosti in potresov vulkanov na Antarktiki, Aljaski ali v Patagoniji v Južni Ameriki.
Mnenja znastvenikov pa niso enotna. Dr. Andrej Šmuc trdi, da podnebne spremembe in posledično taljenje ledenikov ni sprožitelj vulkanske dejavnosti.

Vsekakor pa je povezava s potresi, aktivnostjo v zemeljski notranjosti in premiki litosferskih plošč  z vulkanizmom nesporna. Če boste prisluhnili posnetku, boste slišali tudi, kaj sestavlja vulkanski pepel in kakšna je potencialna nevarnost za zdravje ljudi.