Limburši škof Franz-Peter na postnem romanju frankfurtske župnije 2010
Na letošnjem frankfurtskem postnem romanju tudi limburški škof
| 01.04.2010, 08:08 Matjaž Merljak
Ko je konec lanskega novembra limburški škof msgr. dr. Franz-Peter Tebarzt van Elst izrazil željo, da bi v letošnjem letu rad obiskal vse župnije in skupnosti drugačnega maternega jezika v svoji škofiji, smo se v naši slovenski župniji kaj hitro odločili, da bo za to najboljša priložnost naše postno romanje v Marienthal pri Rüdesheimu, v osrednji romarski kraj limurške škofije. Tako smo ta obisk našega tukajšnjega škofa uresničili v nedeljo, 21. marca, na 5. postno nedeljo.
Naše romanje se je začelo uro prej kot v prejšnjih letih: ob 14h smo ob kapelah molili križev pot za duhovnike. V tem času je bila tudi prilika za zakrament sprave v slovenskem jeziku. Ob 15h pa je sledila nedeljska maša, ko nam je maševal škof Franz-Peter, z njim pa še župnik Martin Retelj, letošnji spovednik profesor dr. Maksimiljan Matjaž iz Maribora, slovenski župnik Janez Modic iz Mannheima ter gostitelj frančiškanski pater, zadolžen za romarje. Pa še diakon iz krajevne župnije se nam je pridružil. Ravno sto se nas je zbralo k temu romanju in srečanju s škofom, tudi skupina sosedov iz Mannheima se nam je pridružila. Z vseh koncev naše velike župnije smo se zbrali, edino severnovzhodni del Hessna ni bil zastopan.
Po začetnem pozdravu frančiškanov sta škofa pozdravila predstavnika župnije, Rozalija Žmavc in Karel Flajšman in mu izročila šopek nageljnov. V zahvali za pozdrav in cvetje je škof omenil tudi svoj obisk v Sloveniji, ko je pred leti kot profesor imel predavanje v Celju za skupino avstrijskih teologov. Mašno slavje je potekalo seveda v obeh jezikih. V pridigi nas je škof ob zgodovini te romarske poti, ko je bila cerkev v času svojega obstoja skozi stoletja večkrat, nazadnje v času kulturnega boja, porušena, pa kasneje zopet obnovljena, opogumljal h krščanskem življenju in zaupanju v Boga. Težave in stiske v Cerkvi in družbi pa nas vse vabijo k pokori in spreobrnjenju.
Ker je škof to nedeljo zvečer odhajal na Bavarsko k duhovnim vajam, je bilo bolj malo časa za kaj več pogovora. Z vsakim izmed nas se je pozdravil, povprašal, od kod prihaja, skupaj z nami pa sta s šoferjem tudi pomalicala (naša kranjska klobasa je bila). Za bližnjo srebrno mašo v maju smo mu, kot je kasneje rekel, prvi voščili in tudi nazdravili s kozarcem vina in s pesmijo Kol'kor kapljic. V zahvalo za obisk in v spomin na naše srečanje pa smo mu izročili knjigo Zakladi Slovenije in steklenico kakovostnega vina iz kartuzije Pleterje. Takole so dekleta in fant, ki so mu predali darila, dejali:
Drugi del darila pa je žlahtna kapljica iz Slovenije. Tukaj se nahajamo na vinorodnem področju, kjer ima tudi limburška škofija svoje vinograde in klet. To področje pa je tudi področje mnogih samostanov. Tudi zato prihaja žlahtna kapljica iz Slovenije iz kartuzijanskega samostana Pleterje, kjer je trenutno že nekaj let predstojnik – prior p. Jožef Johannes David, doma iz Westfalije. Glejte, kaj vse nas, poleg vere seveda, povezuje.
Naj Vam bodo ta darila v prijetne trenutke in tudi vez z našo tukajšnjo slovensko katoliško župnijo. Naj Vam že sedaj voščimo za Vaš srebrni mašniški jubilej, ki ga boste obhajali v mesecu maju. Voščimo Vam blagoslovljene velikonočne praznike, obljubljamo pa Vam tudi svojo molitev in podporo.«
Ob tem je škof Franz-Peter ugotovil, da je bil s pleterskim priorjem nekaj časa tudi študijski kolega. Vsekakor je škof na vse nas naredil zelo lep in prijeten vtis in nas je presenetil s prijaznostjo in razpoloženjem. Pa tudi za njega je bilo, kolikor smo lahko zaznali, to srečanje z nami pri maši in v romarski dvorani prijetno.
Seveda nismo pozabili niti na slavljence, ki so v marčevskih tednih praznovali rojstne dneve in jim nazdravili. Za vse nas je bila ta postna nedelja bogata, bogata s škofovo navzočnostjo, z njegovo besedo in mašnim slavjem kakor tudi z lepimi in bogatimi trenutki v romarski dvorani.
Z velikonočnimi pozdravi in voščili iz Frankfurta,
slovenski župnik Martin Retelj
