Ustavno sodišče Republike Slovenije
Odlok o Titovi cesti na ustavno sodišče
Politika Petra Stopar
V Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije, so napovedali nadaljevanje boja proti Titovi cesti v Ljubljani in boj proti razdeljenosti slovenskega naroda. Zato so odlok o poimenovanju Titove ceste vložili v presojo ustavnemu sodišču. Po mnenju MSi-ja je Titova cesta v Ljubljani sramota za Slovenijo, nad to nepremišljeno potezo ljubljanske mestne oblasti pa se po besedah Jerneja Vrtovca zgraža tudi Evropska unija.
Poimenovanju ceste po Josipu Brozu Titu v podmladku Nove Slovenije nasprotujejo že od lanskega maja, ko je Mestna Občina Ljubljana izdala odlok, ki je po mnenju predsednika MSi Jerneja Vrtovca razdelil Slovence in Slovenke. „Prepričani smo, da bo ustavno sodišče zaščitilo manjšino, žrtve povojnih pobojev, kot tudi njihove svojce ter vse, ki so na kakršenkoli način trpeli diktaturo Josipa Broza Tita.“ Ljubljana Titove ceste nikakor ne sme imeti in verjamemo, da je tudi ne bo imela, je prepričan Vrtovec. Ob tem je spomnil, da je evropski parlament sprejel resolucijo o obsodbi treh totalitarnih režimov, s tem pa tudi vodij teh režimov. Vrtovec zato meni: „Prav Tito je sinonim za kršenje človekovih pravic in svoboščin, spominja na zapiranja, zatiranja drugače mislečih, spominja na največjo morijo nad slovenskim narodom, spominja na povojne poboje, na tisoče izvensodno pobitih Slovenk in Slovencev.“ Prava resnica o Titu pa je po njegovem odkritje zločinov v Hudi jami, „on je največji zločinec nad slovenskim narodom“, je povzel predsednik MSi-ja.
Podpisniki pobude za oceno ustavnosti odloka o imenovanju Titove ceste sta mestna svetnika NSi-ja v ljubljanskem mestnem svetu, Jernej Vrtovec in Lidija Drobnič, ki je kot žrtev režima na predstavitvi pobude povedala, da jo je vest o poimenovanju Titove ulice globoko prizadela: „Da bi morala živeti v mestu, kjer je dobil on svojo ulico – s tem je prizadeto moje dostojanstvo, moja politična prepričanost, moje osebno razmišljanje o tem, kaj je demokracija. Demokracija pa prav gotovo ni nasilje, poboji nedolžnih ljudi.“
Pobudo je spisal odvetnik Radovan Cerjak, ki jo je moral utemeljiti z ustreznim pravnim interesom. Pri tem je uporabil obrazložitev ustavnega sodišča, ki je edini sodni organ, ki je eksplicitno v svojih odločbah obsodil bivši sistem, je spomnil Cerjak. Ob tem je dodal: „34. člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. To je, vsaj kolikor je meni znano, edino določilo v naši ustavi, ki zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva tudi pokojnim. To je zelo pomembna stvar.“ V pobudi so tudi omenili, da je sprejem odloka o poimenovanju Titove ceste v nasprotju s 63. členom Ustave RS, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni, pravi Cerjak. Predlagatelji ulice v Ljubljani sicer predvidevajo, da b se v Titovo cesto preimenoval del Štajerske ceste, ki naj bi postala tudi del projektirane nove Tomačevske ceste od Žal do križišča s Kranjčevo.
