Nadškofijska Karitas Maribor odprla ljudsko kuhinjo
Petra Stopar
Nadškofijska Karitas Maribor je v sredo v središču Maribora odprla ljudsko kuhinjo, v kateri bodo pomoči potrebnim nudili brezplačen topel obrok.
Kot je za naš radio povedal koordinator socialnih programov na NKMB Boštjan Cvetič, bodo v razdelilni kuhinji z imenom Betlehem - Hiša kruha, ki bo z rednim delom začela 5. maja, vsak dan skuhali 150 kosil.
„Ljudska kuhinja je ideja, ki je dozorela na mariborski Karitas skoraj 15 let,“ je dejal Cvetič. Za takšen korak so se v Nadškofijski karitas Maribor odločili zaradi povečanja socialnih in drugih stisk ter zaradi dolgoletnih želja in naporov po celostnem zagotavljanju človekovemu dostojanstvu primerne prehrambne storitve na območju mesta Maribor. Ljudska kuhinja bo v prvi vrsti namenjena vsem dosedanjim uporabnikom socialno-varstvenih programov, „in jih bomo poenotili pod eno streho, tu pri nas, na Strossmayerjevi 15, v kletnih prostorih, ki smo jih adaptirali“. Če bodo zmožnosti dovoljevale, pa bo odprta tudi za druge. „Nudila bo topli obrok, napitki bodo možni,“ našteva koordinator socialnih programov. Vse pa bo odvisno tudi od morebitnih prihodnjih donacij, med drugim tudi tistih subjektov, s katerimi NKMB že zdaj posluje. Ljudska kuhinja je nadgradnja obstoječega sistema pomoči brezdomcem, ki že ponuja ambulantno oskrbo, prenočišče v zavetišču ter pomoč v hrani in obleki. „Vse naše brezdomske programe in pomoč socialno ogroženim ljudem posameznikom bomo zdaj delali na enem prostoru z več kapacitetami.“
Mesto ljudsko kuhinjo vsekakor potrebuje, saj so v programih pomoči Nadškofijske Karitas Maribor samo lani rešili 12.376 vlog družin oziroma posameznikov, ki so se znašli v stiski. V zavetišču za brezdomce pa so lani našteli skupno 3008 nočitev.
NKMB je včeraj tudi poslala nov kontingent pomoči za ljudi v stiski v Aleksincu in Nišu. „Tam pomagamo družinam, največkrat gre za družine slovenskih korenin, tako da jeseni in spomladi vedno odpeljemo en konvoj s humanitarno pomočjo.“ Največkrat so to stvari za otroke (šolske potrebščine), vedno pa obutev in oblačila. „Količina je ponavadi pet ton, torej en velik kamion gre na pot,“ opisuje Cvetič.
