Jubilejno Jakobovo leto

Cerkev na Slovenskem | 21.04.2010, 06:59

Jože Lavtižar je pred sto leti za Koledar družbe sv. Mohorja spesnil: "Tudi slovenska dežela Tebe pozna Kompostela, priča popotnik naj ta, ki je na Kranjskem doma."

Le kdo, ki rad roma, odkriva duhovne razsežnosti lastnega notranjega sveta in obenem tudi kulturne znamenitosti in lepote dežel ter ljudi, ne pozna zavetnika romarjev in popotnikov-sv. Jakoba. Legenda pravi, da je Jakob več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Posebej znamenit je romarski kraj v Španiji, imenovan po sv. Jakobu, Santiago de Compostela, kjer so njegove relikvije in se je v 10. stoletju razvila znamenita romarska pot, kamor se iz leta v leto zgrinja tisoče romarjev. Mnogi romajo peš vsaj od francosko-španske meja do Santiaga in prehodijo okoli 800 km.

Jakobova školjka

Romarske poti sv. Jakoba so označene s posebno školjko. Zakaj takšen simbol?, ker so romarju, ki je dosegel cilj na Jakobovem grobu, dali klobuk okrašen z veliko školjko.

Vse več tudi slovenskih romarjev

K sv. Jakobu so dolga stoletja romali tudi naši predniki. Na Slovenskem mu je posvečenih okrog 60 cerkva. Na romanje po poti sv. Jakoba Komposteljskega v Španijo, sta se pred 11 leti, ob svetem Jakobovem letu, odpravila tudi zakonca Marjeta in Metodij Rigler. Romala sta po tako imenovani tretji božji poti srednjega veka. Podala sta se po poti naših prednikov v »daljno lepo Galicijo, notri k svetemu Jakobu«, kot poje slovenska ljudska pesem.

Sveti Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov

Navdušena in duhovno prenovljena romarja Marjeta in Metodij sta napisala in izdala knjigo z naslovom "Blagor vama, uboga reveža", v kateri sta opisala doživetja na enaintridesetdnevnem peš romanju v Kompostelo, v želji, da bi spodbudila k romanju tudi druge.

Po izdaji knjige sta s prijatelji ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Prve pristopne izjave so bile podpisane na vrhu naše domovine, na Triglavu. Društvo je prostovoljno, nepridobitno združenje za oživljanje tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Kompostelo in romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji, obenem pa tudi za oživljanje ostalih romarskih poti doma kot v tujini. Avtorja želita, da bi nas Jakobove poti trdno združevale in prijateljsko povezovale in da bi nas romarska srca vodila po romarskih poteh z našo in Božjo voljo. Iz leta v leto je več privržencev, tudi vse mlajših.

Šentjakobsko romanje

V ponedeljek 19. aprila se je začelo spomladansko šentjakobsko romanje, ki se sklene v torek 27. aprila. Romarji bodo prehodili označeni slovenski del prve evropske kulturne poti, poti sv. Jakoba, ki vodi v Kompostelo. Veliko ur prostovoljcev, njihove prizadevnosti in vztrajnosti je bilo treba vložiti v iskanje in označitev slovenskih poti sv. Jakoba. Naloga še ni končana, niti premagane vse ovire. Njihov cilj je, da bi romarski koraki znova oživili starodavno pot naših prednikov. Po njej je v ponedeljek začela stopati skupina šentjakobskih romarjev. Pot so začeli na Obrežju pri Slovenski vasi in jo nadaljevali preko Kostanjevice, Hrušice, Novega mesta, Vavte vasi na Vrhrtebnje do Stične in pohiteli, da bodo prišli na Ljubljanski grad do 17. ure, kjer je sv. maša v čast sv. Juriju.