Neporabljena zdravila nazaj v lekarno

Slovenija | 19.04.2010, 13:59 Petra Stopar

Lekarniška zbornica Slovenije želi ob tednu zdravja v lekarnah javnost še posebej seznaniti o shranjevanju zdravil in o varnemu ravnanju z odpadnimi zdravili. Med ta sodijo ostanki in neuporabna zdravila, ki jim je pretekel rok trajanja ali pa so jih zaradi drugih vzrokov bolniki nehali jemati. Kot poudarja mag. farm., koordinator projekta „Vprašajte o svojem zdravilu“, Bojan Madjar, se ljudje pogosto ne zavedajo, da odpadna zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke.

V lekarnah že od začetka leta posebno pozornost posvečajo varnosti ob zbiranju odpadnih zdravil. Zato lekarniški farmacevti obiskovalce prosijo, da natančno preberejo navodila za oddajo odpadnih zdravil, ki bodo objavljena na vidnem mestu v lekarnah. Poleg lekarne lahko končni uporabnik odpadna zdravila prepusti tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. „Odpadna zdravila so zdravila, ki jim je pretekel rok uporabnosti, kajti za takšna tudi proizvajalec ne jamči, da so kvalitetna, varna in učinkovita, zato moramo zdravilo, ko preteče ta rok, vedno zavreči. Potem so tu zdravila, ki so že pokvarjena, pa jim rok uporabnosti še ni pretekel. Lahko da smo jih nepravilno shranjevali ali kako drugače uničili. Pogosto nas na to opozori spremenjen videz zdravila, npr. spremenjena barva, vonj ali okus ipd. Med odpadna zdravila naj ljudje odvržejo tudi tista, ki jih ljudje več ne potrebujejo. Recimo, da jim je zdravnik za krajše obdobje predpisal kak antibiotik, pa jim je kakšna tableta oz. kapsula ostala,“ pojasnjuje Bojan Madjar.

Odpadnih zdravil ne mečite v koš za smeti ali v straniščno školjko

Odpadna zdravila se ob pravilnem ravnanju termično obdelajo, pri čemer se jih sežge in uniči, nadaljuje mag. Madjar. „Če pa jih odvržemo (kot gospodinjske odpadke ali v straniščno školjko), pa pridejo tako ali drugače v okolje, recimo v vodo, podtalnico. Kar veliko učinkovin je že tudi v pitni vodi.“ Po njegovem gre za zelo nizke koncentracije, a strokovnjaki pred tem svarijo in ne izključujejo možnosti, da bi se ob dolgotrajni izpostavljenosti tem snovem ljudem lahko naredila velika škoda.

Skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili v lekarnah v prehodnem obdobju sprejemajo odpadna zdravila v trdnem stanju: npr. tablete, kapsule, svečke ki so zaprte v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži, ter odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin, ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži, in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Najkasneje od 31. decembra 2011 naprej pa bodo v lekarnah sprejemali tudi ostanke zdravil v obliki praškov ali tekočine, so zapisali na Lekarniški zbornici.

Kolikšne so količine odpadnih zdravil?

Pravih podatkov o tem, kakšen odstotek izdanih zdravil se ne uporabi, sicer po navedbah Lekarniške zbornice ni na voljo, a Madjar ocenjuje: „Od letos naprej, ko poteka tudi možnost vračanja odpadnih zdravil v lekarne, se je na tem področju nekaj definitivno premaknilo. Nenazadnje so tudi veledrogerije, ki v končni fazi zbirajo odpadna zdravila, v treh mesecih zbrale že preko štiri tone takih zdravil, kar je definitivno ogromna količina. Sodeč po akcijah zbiranja neporabljenih zdravil naj bi bila kar petina vrnjenih zdravil neodprtih.“ Po Madjarovem mnenju bi bilo zato na tem področju treba „še veliko narediti, po eni strani je to problem okolja, po drugi strani pa kar precejšen finančni problem“. V tem smislu so odpadna zdravila velik strošek za zdravstveno blagajno. Denar, ki je bil namenjen za nakup teh zdravil, bi lahko bolj koristno uporabili za potrebna zdravljenja in nakup medicinske opreme, še opozarja Lekarniška zbornica.