Svetovno gledano letošnji marec najtoplejši od leta 1880

Slovenija | 16.04.2010, 14:31 Petra Stopar

Posledice podnebnih sprememb, ki so v zadnjih 150 letih zaradi učinka tople grede še posebej udarile na Zemljo, so povsod navzoče. Po najnovejših ugotovitvah ameriških znanstvenikov je bil letošnji marec v svetovnem pogledu najtoplejši marec od začetka merjenja temperatur leta 1880. V nasprotju s tem pa je bil marec bolj mrzel kot običajno v Evropi. Spomnimo se samo arktičnih temperatur na Poljskem in v Nemčiji.

Znanstveniki so v marcu namerili povprečno temperaturo 13,5 stopinje Celzija, kar je skoraj stopinja več od splošnega povprečja. Zemljino ozračje se segreva že od samega začetka, zadnjih 120 let pa še bolj intenzivno zaradi povečanih izpustov ogljikovega dioksida, ki so posledica človekovega delovanja. Slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je o tem za naš radio povedala: „Temperatura se dviga, ampak sočasno se s tem spreminja tudi splošno kroženje ozračja. Greje se cel svet, padavin pa je ponekod manj, ponekod več, dobimo nenadoma zelo različne odzive. Enotno je težko govoriti. Je pa ena skupna lastnost za cel svet – v toplejšem podnebju je ekstremno podnebje bolj uničujoče – bolj uničujoče suše, nalivi … skratka, to neposredno prizadene človeška življenja, varnost in kar dela gospodarsko škodo.“ Tako so neobičajno visoke temperature marca prevladovale predvsem na severu Afrike, v južni Aziji, Tibetu, Indiji in Kanadi. Toplo vreme je povzročil El Nino, vremenski pojav, ko zanihajo temperature na vodni gladini v zahodnem delu Pacifiškega oceana, kar nato skupaj s spremembami v vetrovih in zračnem tlaku vpliva na vremenske razmere po svetu.

Zaradi močnega segrevanja ozračja pa se na Zemlji talijo tudi ledeniki in led. Kar zadeva arktično morje, je bilo pretekli mesec zamrznjenih 4 odstotke manj kvadratnih kilometrov morja od povprečja med leti 1979 in 2000. Trenutno je tako zamrznjenih dobrih 15 kvadratnih kilometrov arktičnega morja.

Tudi Slovenija se segreva

V nasprotju z globalnimi podatki o najtoplejšem marcu v zadnjih 120 letih pa je bil marec bolj mrzel kot običajno v Evropi, pa tudi v vzhodni Rusiji in Mongoliji. Hladneje od povprečja je bilo tudi v Mehiki in jugovzhodnem delu ZDA ter severni Avstraliji. Kako pa je s Slovenijo? „Slovenija se je že zdaj precej ogrela. Vidimo, da bo ogrevanje dokaj izrazito, torej mi ne bomo neka povprečna država in bomo to precej čutili. Bo pa različno“, je ocenjuje klimatologinja. Kar zadeva pomanjkanje vode, bodo po oceni dr. Kajfež Bogatajeve najbolj prizadete regije Primorska, Obala in Goriška. Relativno ogroženost napoveduje tudi za Prekmurje. „Tam, kjer je padavin dovolj, pa opozarjam pred ekstremnim vremenom, skratka neurja, poplave … Slovenija je poplavna dežela. Dogajajo se nam lahko Železniki, Log pod Mangartom. Ljudje morajo biti pozorni na to, slediti opozorilom, zavarovati svoje premoženje na izpostavljenih območjih, kajti vreme nam ne bo prizanašalo,“ še dodaja klimatologinja v intervjuju za naš radio, ki ga bomo v celoti objavili v majski številki revije PRO.