Tone Gorjup
Pedofilija pod vznožjem križa
Naš pogled
V minulih dneh smo se lahko prepričali, da je Slovenija še vedno krščanska dežela, saj je bila velika noč deležna velike medijske pozornosti, čeprav imajo nekateri medijski voditelji o tem prazniku dokaj površno predstavo.
Med svetlimi izjemami je bila na primer Televizija Slovenija, ki je z vrsto oddaj ter prenosoma križevega pota iz rimskega Koloseja in nedeljskega papeževega nagovora z blagoslovom mestu in svetu, spregovorila o judovsko krščanski dediščini, brez katere si ne moremo predstavljani kulturne zgodovine človeštva. Nekateri drugi mediji so sicer spremljali vsak papežev korak in vsakič znova povedali, da pri tem ni omenil pedofilije.
Brez grešnega človeka, Odrešenik ne bi prišel na svet
Tisti, ki smo se udeleževali obredov velikega tedna smo bili sicer za del te medijske podobe velike noči prikrajšani. Po drugi strani pa je bogoslužje in naše sodelovanje pri njem naredilo veliko noč bolj praznično, kot to zmorejo mediji. Vsebina praznika se z našim sodelovanjem še poglobi. Grehi, ki nam to preprečujejo, niso nepremostljiva ovira. Brez grešnega človeka, Odrešenik ne bi prišel na svet. Ne bi bilo njegove smrtne obsodbe, ne križevega pota, ne Kalvarije, ne smrti na križu, na vstajenja. Veliko noč globlje razumemo šele, ko doživimo veliki petek kot rečemo „na lastni koži“. Šele greh, trpljenje in zlo, ki nas zadeneta in pritisneta k tlom, nam pomagata razumeti veličino praznika vstajenja ... pa tudi zla, ki ga povzroči greh.
Smo dovolili, da se nas dotakne Božja ljubezen
Papež je v velikonočnem tridnevju govoril o vsem tem. O duhovnem in moralnem spreobrnjenju, ki ga potrebuje človeštvo. Kažipot v tej smeri je Božja ljubezen na križu, ki lahko spremeni svet. Ta more spremeniti naše življenje od znotraj, toda ne brez naše privolitve. Na tem mestu se lahko vprašamo, ali smo dovolili, da se nas Božja ljubezen dotakne? smo pripravljeni, da nas začne spreminjati? Evangelist nam namigne: „Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.“ To je prostor našega prvega srečanja z njim. Kraj, kjer nas je poklical. Tako je velikonočno jutro morda šele pred nami. In ga moramo šele doživeti.
Nedolžne žrtve imajo pravico do obsodbe dejanj
Vrnimo se nazaj k pedofiliji. Med drugim je o njej za veliko noč spregovoril mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek. Čeprav so bili mediji seznanjeni s tem, so o tem poročali le redki. Mariborski Večer je na primer v prvi izdaji po praznikih z enim stavkom omenil, da je spregovoril tudi o zlorabljenih. Ker mediji temu verjetno tudi v prihodnje ne bodo namenjali posebne pozornosti, se ustavimo pri odlomku pridige, kjer nadškof Marjan Turnšek spregovori o pedofiliji: „Sporočilo zmage nad trpljenjem in zlom naj letos še prav posebej doseže vse, ki so bili tako ali drugače zlorabljeni v Cerkvi ali zunaj nje, je dejal nadškof. Neizmerna bolečina preveva Kristusovo skrivnostno telo zaradi trpljenja otrok, nad katerimi se je spozabila duhovnikova, vzgojiteljeva ali celo starševska roka. Njihova dejanja je treba nedvoumno zavrniti in raziskati.“
V nadaljevanju pridige je nadškof Turnšek dejal, da imajo nedolžne žrtve pravico do obsodbe dejanj, ki so poteptala njihovo dostojanstvo in jim povzročila duševne in duhovne ranjenosti. Praznik ljubezni, ki je močnejša od smrti, je lahko tudi zanje vir novih moči, ki jih svet ne more dati, za premagovanje vseh posledic. V to pa sodi tudi vsa možna naša pomoč. Tudi to sodi k veliki noči, ki je veliki petek in velika noč hkrati. A Božje in naše ljubezni so potrebni tudi storilci, tudi zanje je Gospod šel na križ in odvalil kamen izpred vhoda v grob. Posebej pa so v tok trpeče ljubezni vpeti po krivici obsojeni in imajo posebno mesto s trpečim in vstalim Gospodom, je še dejal nadškof Turnšek.
Pedofilija je madež na celotnem človeštvu
Še bolj zgovorna je bila pridiga župnika Janka Krištofa v Bilčovsu na Koroškem. Na veliki petek je po poročanju ORF v znamenje prizadetosti nad trenutnim ozračjem, ki vlada v Cerkvi in družbi ob razkritju spolnih zlorab nad otroki, tri ure stal na sramotilnem stebru. Za takšno dejanje se je odločil v znamenje pokore in solidarnosti. Na plakatih je pojasnil zakaj si je izbral sramotilni steber:
- v znamenje pokore nad grehi zastopnikov Cerkve.
- v znamenje solidarnosti z žrtvami takega nasilja.
- v znamenje upora nad splošnim obsojanjem Cerkve in njenih predstavnikov
- in v znamenje povezanosti s Kristusom na križu.
Pedofilija je madež na Cerkvi, na papežu, škofih, duhovnikih in vernikih; je madež na celotnem človeštvu. Ker je to zločin, mora vsak storilec odgovarjati tako pred civilnim kot cerkvenim sodiščem. Brez tega zanj ne bo velike noči. Lahko se upravičeno sprašujemo, kako daleč na tej poti je Cerkev – tudi cerkev na Slovenskem, vendar se moram vprašati tudi kje sem jaz. Verjetno pa bi se morali tudi mediji in mnenjski voditelji večkrat vprašati s čim vse posiljujejo nemočne žrtve, ki še niso sposobne presojati, kdaj se za medijskimi izdelki skrivajo posiljevalci.
