200 let rojstva Jožefa Virka
Pred 200 leti se je na Podréčju pri Domžalah rodil pesnik in duhovnik Jožef Virk. Pripadal je pesniškemu krogu, ki se je zbiral ob Antonu Martinu Slomšku. S svojimi verzi je v narodno-buditeljskem in čitalniškem je pripomogel k širjenju idej Zedinjene Slovenije in taborskega gibanja; obenem je dal vernim rojakom vrsto Marijinih pesmi, ki jih še danes prepevamo po naših cerkvah.
Jožef Virk se je rodil 15. marca leta 1810 na Podrečju pri Domžalah. Po gimnaziji in ljubljanskem liceju se je odločil za bogoslovje. Ker je imela ljubljanska škofije takrat veliko duhovniških poklicev, se je pridružil bogoslovcem lavantinske škofije in tam opravljal tudi duhovniško službo. Kot kaplan je služboval v Grebinju. Dobrli vasi, Vuzenici, Grižah, Gornjem gradu, Spodnji Polskavi, Črešnjevcu in Olimju, župnikoval pa je v Kalobju in v Ločah, kjer je 4. januarja 1880 umrl.
Za poezijo ga je navdušil Matija Čop, ki je bil njegov gimnazijski profesor. V celovškem semenišču pa se je srečal z Antonom Martinom Slomškom in ob njem rasel kot pesnik. Čeprav njegova poezija nima posebne umetniške vrednosti je imela v svojem času močan narodno buditelji značaj. Po njej so segali čitalniški skladatelji in tako ohranili več njegovih pesmi. Med svetnimi je najbolj znana „Slovensko dekle“, med cerkvenimi pa „Spet kliče nas venčani maj.“ Jožef Virk je svoje pesmi objavljal v Drobtinicah, Novicah, Zgodnji Danici, Koledarju Mohorjeve družbe in drugod. Po njem se danes imenuje Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki deluje že več desetletij.
Zato mi Slovenije sini,
zvesti svoji domovini,
eno srce bodimo!
Če nam je ljubezen mati
ino sloga nas pobrati,
večna bo Slovencev čast!
