Dr. Vinko Potočnik o podobi slovenske vernosti
Cerkev na Slovenskem | 22.03.2010, 21:25
„Zgolj poznavanje verskih vsebin človeka ne naredi vernika. Nasprotno, versko znanje je mogoče dobro izrabiti tudi za borbo proti veri in Cerkvi,“ je v ponedeljkovem misijonskem pogovornem večeru povedal profesor sociologije religije in psihologije religije dr. Vinko Potočnik.
„Ali je posebno v razmerah družbe blagostanja potrebno govoriti o določeni recesiji vernosti v Sloveniji? Ali je tudi na verskem področju (podobno kot na finančnem) prišlo do „prenapihnjenega balona“ verske kulture, ki nima dejanske osnove in poroštva v veri, upanju in ljubezni? Ali je Cerkev na Slovenskem dajala posameznikom „zakramentalna jamstva“ prehitro in brez dovolj jasnih dogovorov o medsebojnih razmerjih oz. dolžnostih?“ Tako se je spraševal profesor Potočnik v svojem predavanju na 39. katehetskem simpoziju leta 2009, na osnovi katerih je razbijal svojo misel o podobah in posebnostih slovenske vernosti, kar je tudi bila vsebina misijonskega pogovornega večera.
Iz nekaterih raziskav o vernosti na Slovenskem - katoliški seveda - je razvidno, da je slovenska vernost bolj ženskega kot moškega spola, da je v generacijski verigi najšibkejši člen generacija srednjih let - starši zdajšnjih veroučencev - in da odstotek rednih udeležencev svetega bogoslužja sovpada s samooceno vernosti.
Profesor Potočnik povzema mnenje strokovnjakov, da smo ob opazovanju posameznih prvin verovanja v nevarnosti, da v gozdu (vere) vidimo le posamezna drevesa, ne pa tudi gozda (vere kot celote).
Ko se govori o vernosti v Sloveniji, se le ta povezuje tudi z oceno Cerkve, ki je - žal - zelo slaba, saj pri tem ocenjevanju podobe Cerkve zelo vpliva javno mnenje oz. mnenje medijev, ki pa širijo izrazito negativno podobo. Predvsem se Cerkev prikazuje kot bogato institucijo, čemur pritrjuje kar dvetretjini vprašanih. Vzroke za slabo oceno Cerkve pa je seveda mogoče najti tudi znotraj same Cerkve.
„Zaradi različnih, tudi zgodovinskih okoliščin je v Sloveniji splošna raven verskega znanja na precej nizki ravni“ ugotavlja profesor Potočnik. „Šibek obstoj verskega znanja in sprejemanja verskih resnic je v obdobju po verouku. Zgolj poznavanje verskih vsebin človeka ne naredi vernika. Nasprotno, versko znanje je mogoče dobro izrabiti tudi za borbo proti veri in Cerkvi.“
Profesor Potočnik meni, „da je v našem času in prostoru graditev verskih skupnosti še posebej zahtevna naloga, saj je stopnja modernega individualizma, ki je ena najznačilnejših lastnosti zahodnega sveta, zelo visoka“.
