VIDEO: Nadškof Kramberger: Evropa se utaplja v uživaštvu in relativizmu
Slovenija | 21.03.2010, 17:46
Z molitveno uro in sveto mašo se je v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika slovesno začel peti radijski misijon. Nadškof Franc Kramberger je v pridigi povabil k poslušanju radijskega misijona, „ki nas ne želi samo povabiti na evharistični kongres, marveč pripraviti nanj kot na milostni dogodek ali Božje obiskanje v naši sedanjosti.“
Nihče ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši
Mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger se je v polni stolnici v začetku nagovora ustavil pri evangeljskem odlomku pete postne nedelje, ki govori o tem kako je Jezus odpustil grešnici z besedami: "Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!" (Jn 8,11b). „Bog nikogar ne obsodi, nad nobenim ne obupa, ker ve, da sedanji grešnik še lahko postane svetnik. Tudi Judeža ni obsodil. Zanj je imel pripravljeno največjo besedo odpuščanja, a je ostala neizgovorjena, ker ni prišel blizu. Ne sodimo! Raje naredimo enačaj med seboj in tistim, ki ga hočemo obsoditi, pa bomo znali vedno opravičiti in odpustiti,“ je povedal nadškof in dodal, da za Boga nismo preveliki grešniki. „Nihče ni tako slab, da ne bi mogel biti še dober in nihče ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Tuje grehe iščejo samo namišljeni pravičniki, ki so ljubosumni, da je Bog dober in usmiljen. Farizeji porivajo tuje grehe v ospredje, da bi skrili svoje grehe in pokazali svoje zasluge,“ je dejal nadškof.
„Največji grešnik, ki se je spreobrnil, ni manj čist kakor pravični, ki ni nikoli omadeževal svoje duše. Ne bomo metali kamenja, ker nismo nedolžni. Samo nedolžni ima pravico soditi. Ne bomo tudi odšli, ker nočemo biti farizeji. Ostali bomo pri Jezusu in ga v zakramentu sprave pred veliko nočjo prosili, naj nam odpusti, da bomo postavili mejnik novega, še boljšega življenja za velikonočne praznike,“ je v prvem delu nagovora povedal nadškof metropolit dr. Franc Kramberger.
Evharistija gradi Cerkev
V nadaljevanju svojega nagovora v mariborski stolnici, se je šesti Slomškov naslednik ustavil pri Slovenskem evharističnem kongresu, saj je ta dan potekalo tudi naddekanijsko evharistično srečanje. Če pogledamo nazaj v zgodovino Cerkve, spoznamo, da so evharistični kongresi nastali v preteklem stoletju kot odgovor na versko neznanje in brezbrižnost glede osrednje skrivnosti krščanstva, to je svete evharistije, je povedal nadškof in dodal, da človeštvo, ki se je oddaljilo od Boga, naj bi v sveti evharistiji spet našlo rešitev. „Zato je bila in je velika želja Cerkve in zadnjih papežev, od evharističnega papeža Pija X. na začetku prejšnjega stoletja pa do današnjega svetega očeta Benedikta XVI., naj v sveti evharistiji – v tej velikonočni skrivnosti iščemo in najdemo najmočnejšo oporo za rešitev sveta; evharistija gradi Cerkev, je vir in vrhunec vsega krščanskega življenja, obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, ki se v evharistiji daruje, uživa kot kruh življenja in ostaja med nami navzoč. In evharistični kongres je najbolj slovesna, najodličnejša oblika češčenja med nami darujočega se in navzočega Kristusa, kar so dobro vedeli naši predniki, saj so pred 85. leti obhajali evharistični kongres,“ je poudaril nadškof Kramberger.
Evropa se utaplja v uživaštvu, relativizmu, mlačnosti
„Če se ozremo po verskem in duhovnem življenju današnje Evrope in z njo tudi naše domovine spoznavamo globoko potrebo po duhovni prenovi. Evropa se utaplja v uživaštvu, relativizmu, mlačnosti, brezbrižnosti, materializmu, sodobnem poganstvu, brezvoljnosti in razvrednotenju vsega, kar je svetega, božjega,“ je bil kritičen mariborski metropolit, ki je še dejal, da so „vse močnejši zidovi brezboštva, nevere, porabništva, sebičnosti, brezbrižnosti do vere in Cerkve. Premajhna je zavest pripadnosti Cerkvi; v nas je premalo zdravega ponosa, da smo kristjani. Vse preveč smo preplašeni, kakor da se bojimo javno pokazati ali izpovedati svoje krščanstvo. Še vedno smo „zakristijski“ kristjani. Vse to kliče po prenovi, po novosti, novemu pogumu in moči. Zakaj nebi v tem vzdušju segli po najmočnejšem sredstvu, ki ga imamo, po največjem zakladu - sveti evharistiji. Na to nas opozarja radijski misijon!“
Nedelje ni brez nedeljske maše
Ob sklepu svojega nagovora v stolnici je nadškof metropolit Franc Kramberger še dejal, da so glavni cilj ali namen kongresa vodilne besede papeža Pija X. „Vse prenoviti v Kristusu.“ To po Krambergerjevih besedah pomeni poživitev verskega življenja v Cerkvi na Slovenskem, v vseh njenih sestavnih delih. „Začenši pri vsakemu posameznemu verniku, v družinah, v župnijah v posameznih županijskih skupinah, v škofijah, v celotni Cerkvi na Slovenskem. In ta utrditev vere verujočih naj bi nagovorila oddaljene, neverujoče, celotni Slovenski narod, da bi ob utrjeni in poglobljeni veri v sveto evharistijo ponovno ovrednotili nedeljo in nedeljsko mašo, saj je evharistija ali sveta maša srce nedelje. Nedelje ni brez nedeljske maše. Mnogi so jo spremenili v „vikend“, v navadni delavnik, v obisk veletrgovin, nekateri jo hočejo popolnoma odpraviti, a je Gospodov dan, dan za Gospoda, za človeka za družino.“
Kongres ni običajna slovesnost
Nadškof Franc Kramberger je še povedal, da kongres ni običajna slovesnost ali dogodek, po svoji vsebini je največji verski in pastoralni dogodek. „Izkoristimo še zadnje tri mesece in molimo v ta namen. Prisluhnimo radijskemu misijonu, ki nas želi ne samo povabiti na evharistični kongres, marveč pripraviti nanj kot na milostni dogodek ali Božje obiskanje v naši sedanjosti.“
