Benedikt XVI. o pravičnosti in ljubezni
Papež in Sveti sedež Robert Božič
Današnje dopoldne je papež Benedikt XVI. preživel v zavetišču, ki ga je rimska Karitas postavila v bližini glavne železniške postaje in nudi zavetje mnogim popotnikom in brezdomcem. Ob 10. uri dopoldne je svetega očeta v zavetišču poleg predstavnikov Karitas in cerkvenih dostojanstvenikov, pozdravil tudi župan mesta Rima Gianni Alemano.
Sveti oče si je v zavetišču ogledal ambulanto, lekarno, prostore za prenočevanje in jedilnico ter nato blagoslovil spominsko obeležje današnjega dogodka. Vse prisotne je v priložnostnem nagovoru spodbudil k vztrajnemu služenju, ki je bilo značilno že za prvih 23 let obstoja te pomembne človekoljubne ustanove. Za opoldanski nagovor se je papež Benedikt XVI. že vrnil v Vatikan in z okna svoje apostolske palače nagovoril množico zbrano na trgu svetega Petra.
Sveti oče je v uvodu spomnil na vsebino današnjega evangeljskega odlomka, ki govori o blagrih ter pojasnil, da Jezus blagruje uboge, lačne, tiste, ki jokajo in so zaničevani zato, ker bo Božja pravičnost poskrbela, da bodo nasičeni in veseli ter osvobojeni vseh obtožb; skratka, ker jih Bog že zdaj sprejema v svoje kraljestvo. Bog namreč že sedaj dviga po krivici ponižane in bo dal, da bodo poslednji prvi in prvi poslednji.
Nato je sveti oče pojasnil, da je Božje kraljestvo že prisotno v zgodovini tam, kjer so ubogi potolaženi in deležni gostije življenja. In prav to je naloga Jezusovih učencev tudi v sodobni družbi. Ob tem je papež Benedikt XVI. dal priznanje Karitas rimske škofije, ki ima na rimski železniški postaji Termini, zavetišče za popotnike in brezdomce. Spodbudil je osebe, ki so vključene v dejavnost zavetišča in vse, ki po raznih krajih sveta prostovoljno služijo ubogim, naj se še naprej zavzemajo v raznih ustanovah pravičnosti in ljubezni.
Ob misli na bližnji postni čas je sveti oče pozornost poslušalcev nato usmeril na svojo letošnjo poslanico za postni čas in povabil, naj jo pazljivo preberemo in o njej razmišljamo. Posebej je poudaril Jezusovo pozornost na človekovo žejo po pravičnosti in na to, da je revolucija, ki jo je predložil, revolucija ljubezni. Sam jo je uresničil s smrtjo na križu in s svojim vstajenjem od mrtvih.
Ob koncu je papež povabil, naj se v postnem času pustimo voditi Mariji, da bi se osvobodili iluzij samozadostnosti in priznali, da potrebujemo Boga in njegovo usmiljenje, ki nam odpira vrata v Kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru.
