Slavi Košir
Jakob Čuk
Helena Križnik

V Čilu potres 8,8 stopnje po Richterju, število smrtnih žrtev strmo narašča

27.02.2010, 21:46

Poldrugi mesec po uničujočem potresu na karibskem otoku Haiti, prihajajo iz Južne Amerike spet novice o hudem potresu, ki je v soboto zjutraj stresel Čile z močjo 8,8 po Richterjevi lestvici.

Doslej so potrdili najmanj 400 smrti. Potres, ki je prizadel dva milijona ljudi je sprožil cunami v celotnem Tihem oceanu, ki pa na srečo ni povzročil večje škode.

Cunami je povzročil večjo škodo na otočju Juan Fernandez, val pa bi lahko kmalu udaril tudi v Velikonočne otoke. Čilska predsednica je ukazala takojšnjo evakuacijo prebivalcev.

Potem ko je ponoči potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici stresel japonski otok Okinava, je Čile stresel potres z razdiralno močjo 8,8. ZDA in Japonska sta izdale opozorilo o visoki nevarnosti popotresnega vala za celotno območje Srednje Amerike, Čile, Peru, Ekvador, Kolumbijo, Antarktiko in Francosko Polinezijo. V nevarnosti so lahko tudi Japonska, Filipini, Avstralija in Nova Zelandija. Na širšem območju mesta Conception živi približno 800 tisoč ljudi, zato je čilska predsednica sporočila, da število žrtev iz ure v uro narašča, v državi pa je razglasila izredne razmere. "Ob tako močnem potresu je zelo verjetno, da bo mrtvih in poškodovanih še več. O škodi vas bomo sproti obveščali."

Po prvih ocenah čilskih oblasti naj bi bilo v jutranjem potresu huje poškodovanih ali uničenih več kot 500.000 stanovanj, več kot milijon pa poškodovanih. Zaneslivejše podatke o škodi na stanovanjih naj bi sporočili v 72-tih urah.

Zabeležili že več kot 54 popotresnih sunkov

Od prvega potresa so po poročanju ameriške agencije NOAA samo v Čilu zabeležili že več kot 54 popotresnih sunkov, z magnitudo med 5 in 6,9 stopnje po Richterjevi lestvici.

Iz Čila prihajajo vesti o prekinjenih električnih zvezah, porušenih zgradbah in veliki prometni zmedi. Potresni sunek je sprožil tudi cunami, ki je pljusknil ob otok Juan fernandez in povzročil veliko škode.

Mednarodno letališče v Santiagu je zaprto, vsi leti pa do preklica odpovedani. V državi naj bi bilo tudi 12 slovenskih turistov, s katerimi skuša naše zunanje ministrstvo že skuša priti v stik.

Poročanje dopisnikov Radia Vatikan

Dopisnik Radia Vatikan Amadeo Lomonaco poroča, da je v Santiagu in drugih mestih porušenih veliko hiš in mostov. Zaradi prekinjenih telefonskih zvez in dobave električne energije je ovirana organizacija pomoči. Zaprto je letališče glavnega mesta, določeni predeli države so odrezani od sveta. Evropska skupnost je zagotovila svojo takojšnjo pomoč.

Prvemu potresnemu sunku so sledili drugi. Na otoku Juan Fernandez je cunami povzročil veliko materialno škodo. Na mnogih obalnih območjih pa se je morje odmaknilo. Čilska predsednica Michelle Bachelet je pozvala ljudi k umirjenosti in prosila, naj v tem – za njih zadnjem tednu poletnih počitnic – nekoliko preložijo svoja potovanja.

Večina se boji, koliko žrtev bo v mestu Concepcion

Po poročanju čilskega dopisnika Radia Vatikan Luisa Badilja je Čile dežela, navajena potresov. Stavbe so pretežno grajene protipotresno, kar gotovo prispeva k znatnemu zmanjšanju števila žrtev. V Čilu večina ljudi namreč prebiva v enonadstropnih hišah, večjih mest pa je samo pet ali šest. Z izjemo glavnega mesta in mesta Concepcion, kjer je bil epicenter potresa, v Čilu ni veliko nebotičnikov, ki ob potresu navadno pokopljejo pod sabo mnogo ljudi. Kar se zdi očitno je to, da bo materialna škoda vendarle zelo velika, saj je bilo potres mogoče zaznati v dolžini dvatisoč kilometrov.

Nevarnost cunamija

To kar v teh trenutkih posebej skrbi mnoge Srednje in Južno ameriške države je možnost popotresnega cunaimija. Če bo čilska vlada dovolj budno spremljala dogajanje, bo lahko ljudi pravočasno pozvala k umiku z obalnih področjih. K sreči so cestne prometne povezave z obale proti notranjosti dovolj dobre. Seveda pa obstoja nevarnost tudi za prebivalce Peruja, Kolumbije in Ekvadorja. V teh deželah doslej potresi niso bili pogosti in so zato nanje mnogo manj pripravljene.

Dr. Alberto Michelin z inštituta za geofiziko in vulkanologijo pravi, da je trenutno težko predvideti, kako obsežen bo lahko cunami. Lahko gre za nekaj deset cm pa tja do vala visokega dva metra in pol. Merilne naprave so namreč razvrščene na različne načine. V Tihem oceanu se vzdolž Južnoameriške obale odvija nariv zemeljske skorje, ki znaša vsako leto približno deset cm. Zemeljski nariv nabira in nato v potresu sprosti neverjetno moč, ki jo je mogoče občutiti vzdolž vse čilske obale.

Leta 1960 so Čile dosegle tragični svetovni rekord potresne moči, ki je takrat znašal 9,5 stopenj po Richterjevi lestvici.

K pomoči že pristopila Karitas

Po poročanju mednarodne Karitas si ti prizadevajo stopiti v stik s predstavniki čilske Karitas, vendar jim je to zaradi pretrganih telefonskih zvez in zelo slabe komunikacije močno oteženo.

Kot je sporočil direktor mednarodne Karitas Alistair Dutton, ki je do sedaj s sodelavci pomagal in bil nastanjen v Port-au-Prince na Haitiju, so se sodelavci mednarodne Karitas že odpravili proti prizadetim otokom, kamor naj bi prispeli v naslednjih urah.

„To je bil močan potres, tako da lahko pričakujemo veliko škode. Prezgodaj je oceniti njen obseg. Karitas je mobilizirana in tudi pripravljena na soočenje z veliko škodo," je povedal direktor mednarodne Karitas.

Odziv EU

Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je sporočila, da pozorno spremlja razmere ter da že ocenjujejo položaj in obseg katastrofe. Evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva je medtem pojasnila, da je takoj aktivirala krizno enoto Evropske komisije in strokovnjake za humanitarno pomoč. Dejala je, da je evropska komisija pripravljena nuditi takojšnjo podporo in koordinirati evropska prizadevanja, če bo to potrebno.

V Čilu je tudi 12 turistov z vodičem, ki naj ne bi bili na kriznem območju. Skupina je na 10-dnevnem krožnem potovanju. V Čilu sta tudi dva slovenska državljana, ki potujeta v lastni režiji.

Več o Republiki Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Na severu meji na Peru, na vzhodu pa na Bolivijo in Argentino.

Poleg celinskega dela Čilu pripadata še Otočje Juana Fernándeza (ok. 667 km zahodno od osrednjega Čila) in Velikonočni otok (Rapa Nui), ok. 3.600 km zahodno od osrednjega Čila.

Čile od leta 1940 zahteva tudi ozemlje Antarktike med 53° in 90° zahodne zemljepisne dolžine, ki se deloma prekriva z britanskim zahtevkom.

Trenutna upravna razdelitev države izvira iz časov Pinochetove vladavine. Država se deli na 13 regij (špansko región), ki so od severa proti jugu oštevilčene z rimskimi številkami od I do XII. Izjema je regija okoli prestolnice Santiago, ki nosi oznako RM kot Región Metropolitana. Med prebivalstvom se namesto polnih imen regij raje uporablja kar njihove številke. Vsaka regija se deli še na več provinc (provincia), province pa naprej na občine (comuna). Skupno število provinc je 51, občin pa 346.

Trenutno je v parlamentarnem postopku predlog zakona, ki bi uvedel dodatni dve regiji: iz provinc Arica in Parinacota bi nastala regija Arica - Parinacota z upravnim središčem v Arici, provinca Valdivia pa bi postala regija Los Ríos z upravnim središčem v Valdivii. Če bo zakon potrjen, bo porušen sistem številčenja regij od severa proti jugu in v tem primeru bodo najverjetneje opustili označevanje z rimskimi številkami. Obenem bi to odprlo pot k ustanovitvi novih regij in provinc.

Leta 2009 so imele Čile 16,970,000 prebivalcev, od katerih je bilo skoraj 8,8 miljonov oziroma 52,7% belih evropejcev, 44% mešancev. Druge študije so temeljile na beli večini, ki naj bi presegala 64% do 90 % vsega čilskega prebivalstva. Raznolike čilske emigrantske vale so predstavljali prihodi Špancev, Italijanov, Ircev, Francozov, Grkov, Angležev, Škotov, Hrvatov in Palestincev.

Glede na popis prebivalstva leta 2002, so ocenili, da je bilo samo 3.2 čilskega prebivalstva indijanskega rodu. Po zadnjem popisu leta 2002 se je 70 odstotkov prebivalstva starejšega od 14 let izreklo za pripadnike katoliške vere, 15,1% pa evangeličanske.

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...