Pred letom dni pretresla Huda jama
Slovenija | 28.02.2010, 10:46
Pred slabim letom dni je slovensko javnost pretreslo odkritje človeških posmrtnih ostankov v Hudi jami pri Laškem. Kdo so žrtve, ni znano, po nekaterih navedbah pa naj bi bili med njimi slovenski domobranci in hrvaški ustaši. Odkritje je sprožilo izreden odmev, a hrup je počasi polegel.
Za množično povojno grobišče v Hudi jami so mnogi vedeli že prej. Pred vhodom v rov svete Barbare namreč vrsto let stoji kapelica, ki so jo neznanci večkrat oskrunili. Skupina za raziskovanje prikritih grobišč se je odločila, da bo preverila, kaj je v njem. Lotila se je težkega dela, saj ga je v dolžini več kot sto metrov zapiralo kar enajst različnih pregrad, med njimi dve debeli betonski, in nasut material. Po večmesečnem izvažanju nasutja in preboju teh pregrad so kriminalisti in zgodovinarji 3. marca lani naleteli na grozljiv prizor - rov je bil do polovice napolnjen s trupli, posutimi z apnom.
Po odkritju sta z delom začeli kriminalistično-tehnična in sodnomedicinska skupina. Okostja so zaradi razmer izredno dobro ohranjena, večina je brez sledi strelnih ran, zato domnevajo, da so ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. Koliko žrtev skriva rov z dvema štiridesetmetrskima jaškoma, je težko reči. Do lanskega decembra so iznesli več kot 700 trupel, po ocenah zgodovinarja in vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca pa naj bi jih bilo notri še vsaj 2500. Tudi po različnih pričevanjih bi lahko bilo žrtev več tisoč. Dela v rovu svete Barbare po nekajmesečni prekinitvi nadaljujejo od konca lanskega leta, ko so bile zagotovljene ustrezne varnostne razmere.
| Prve obletnice vstopa raziskovalcev na prizorišče zločina v zapuščenem rudniškem rovu svete Barbare se želijo na poseben način spomniti v Študijskem centru za narodno spravo in Muzeju novejše zgodovine. Na srečanju v sredo dopoldne (3. marca 2010 ob 11. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine) bodo predstavili dozdajšnje delo in prihodnje načrte ter dileme in nemoči, ki se pojavljajo ob odkritju tega povojnega grobišča. |
Odkritje še enega prikritega povojnega grobišča, celo enega večjih pri nas, je znova razdelilo slovensko javnost. Poslanka SDS-a Eva Irgl je na primer kot predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti slišala veliko očitkov številnih koalicijskih poslancev, ker je predlagala sklic nujne seje komisije na terenu - njeni člani bi se tako z zločinskim dejanjem v Hudi jami seznanili na samem kraju dogodka in obenem izkazali pieteto do vseh nasilno pobitih po drugi svetovni vojni. V nedavnem pogovoru za naš radio je menila, da želijo „te dogodke v vladajoči koaliciji, predvsem v stranki SD, ki je pravzaprav neke vrste naravna naslednica komunistične partije, skriti, potisniti v pozabo, jih postaviti nekam globoko v podzavest. Imam občutek, da želijo nekako zminimalizirati te dogodke in se jih tudi znebiti, kot da niso bili nikdar del njih“.
Tudi odziv političnega vrha na odkritje novega povojnega grobišča na čelu s predsednikom države Danilom Türkom, ki se je zarekel o prvo- in drugorazrednih temah, je pokazal, da odnos države do polpretekle zgodovine še nekaj časa ne bo razčiščen. Irglova je v pogovoru za radi Ognjišče spomnila tudi na to, da v Sloveniji še vedno nismo obsodili komunističnih zločinov, kar je pred nami storila večina evropskih držav. „Če pogledamo malce širše … Vse ostale države vzhodno-socialističnega bloka so poskrbele za neke vrste narodovo katarzo. Pri nas, v Sloveniji, pa tega do zdaj, žal, še nismo doživeli.“
Povejmo še, da bodo v rovu svete Barbare uredili grobnico za posmrtne ostanke žrtev, pred vhodom pa postavili spominsko obeležje. Za financiranje tega so v proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za letošnje leto zagotovljena sredstva v višini 430 tisoč evrov. Ureditev se bo začela takoj, ko bo končana preiskava.
