Spoznavali smo Salomonove otoke
Svet | 31.01.2010, 14:24
Vsak 1., 3, in 5. petek v mesecu vas bomo v oddaji "Svet na dlani" povabili na pot – v daljne in bližnje dežele. Na sever, jug, vzhod in zahod. V vse dežele sveta, kjer delujejo naši misijonarji – od Albanije do Francoske Gvajane, od Benina do Kanade. Misijonske dežele nam bodo predstavili misijonarji, ki tam delujejo. In mogoče bomo, bolj kot blišč, spoznavali bedo in krivico.
Za nami sta dve oddaji. V prvi smo spoznavali Salomonove otoke. Naša sogovornika sta bila prof. dr. Drago Ocvirk in duhovnik s Salomonovih otokov Klement, ki tretnutno študira v Rimu, med prazniki pa je bil na obisku v Sloveniji. Takrat je nastale tale pogovor.
Gospod Klement, kako se počutite v Sloveniji, v Evropi?
Prvič sem v Evropi,v Rimu. Težko mi je zaradi jezika, saj vsa predavanja potekajo v italijanščini, zato mi je težko, lahko rečem. Tu je zelo mrzlo – ko sem prišel me je zelo zeblo, imel sem 6 do 7 puloverjev, po 10 dneh sem se nekako udoomačil in se počutim zelo dobro. Dobro se počutim. Čeprav prihajam iz Salomonovih otokov, ki so obdani z morjem, živim v njihovem goratem predelu, tako da mi je pogled na gore domač.
Kako so na Salomonovih otokih sprejeti katoliški duhovniki?
Leta 1988 je bilo v vsej deželi le 10 lokalnih duhovnikov, danes jih je že 53. Cerkev je mlada, raste in tako kaže tudi v prihodnosti. Je misijonarska. Duhovniki na Salomonovih otokih so zelo lepo sprejeti med ljudstvi, pomembni so za skupnost, ne glede na to, ali gre za katolike ali protestante. Ljudem veliko pomenijo, imajo jih imajo radi.
Kako je z izobraževanjem na Salomonovih otokih?
Večina otrok na Salomonovih otokih, posebno tisti z dežele, nikoli ne obiskuje šole. Eden od največjih razlogov za to je, da starši ne morejo plačevati visokih stroškov šolanja. V našem šolskem sistemu morajo učenci po 6. razredu opravljati izpite. Tisoči pri tem niso uspešni in jih ne naredijo. Tudi po treh letih srednje šole morajo zopet opravljati izpite, in tudi na tej stopnji jih veliko odpade. Imamo visoko stopnjo brezposelnosti. Lahko rečem, da izobraževalni sistem ni dober.
Nam poveste več o šoli, na kateri ste delovali?
2. januarja 2008 smo po dveh letih pogajanj z ministrstvom za izobraževanjem in vlado dobili dovoljenja za odprtje osnovne in srednje šole St. Johns. Šolo so ustanovili katoliški duhovniki okoli leta 1960. Ko so Salomonovi otoki leta 1978 postali neodvisni, je vlada prevzela vse naše šole. Odločili smo se, da jim šolo vzamemo nazaj, saj v javnih šolah ne učijo verouka, vrednot katoliške vere. St. Johns je bila tako prva katoliška šola, ki je ponovno začela delovati pod okriljem katoliških duhovnikov.
Katere bolezni najbolj ogrožajo ljudi?
Največji problem je malarija, vsako leto jih zaradi nje ure na tisoče. Med otroki je imamo visoko stopnjo podhranjenosti. Veliko ljudi umre zaradi garij. Ta bolezen se zdravi edino z antibiotiki, teh pa ni. Zdravstveni centri na podeželju velikokrat po dva do tri mesece nimajo na zalogi osnovnih zdravstvenih pripomočkov in zdravil.
Kako je s tradicionalnimi verovanji?
Na otoku Malita je predel, kjer več tisoč ljudi živi tradicionalno vero. Ena od tradicij je žrtvovanje prašičev za duhove prednikov. Jaz sem prva generacija kristjanov. Moj stari oče je bil duhovnik tradicionalne vere.
Kako je z ljudožerci? Še obstajajo?
Kanibalizem so prakticirali pred mnogimi leti. To je bil znak zmage. Ko so ubili sovražnika, so ga še pojedli in tako proslavili zmago. Niso jedli otrok in žensk, ker so jih zelo spoštovali. Skuhali in pojedli so celega človeka. Ko so to počeli, ženski ni bilo zraven, to je bilo moško opravilo.
Kakšne so tradicionalne družine?
Sedanje družine so velike, imajo veliko otrok. Glavno besedo pa imajo navadno moški. S pokristjanjevanjem se je začela umikati tudi poligamija, kjer imajo moški več žena. A ne povsod. V nekaterih plemenih je še vedno vrednota, da ima moški več žena in otrok.
