Naš gost: zakonca Cuidon

| 01.02.2010, 08:10 Blaž Lesnik

Zakonca Cuidon sta Američana, ki že 16 let živita v Zagrebu in imata 6 otrok. Delujeta kot predavatelja, organizatorja zakonskih konferenc in pisca (pravkar je v slovenščini izšla njuna knjiga s področja vzgoje). Pred mikrofon smo ju povabili malo pred njunim predavanjem na Viču, kamor ju je povabilo društvo Družina in življenje.

Imata 6 otrok (v sedmih letih), v Zagrebu živita že 16 let in sta predavatelja, vodita različne programe in zakonske konference znotraj neprofitne organizacije Fokus. Kako sta se sama predstavila?

"Kot zakonca zelo rada pomagava odkrivati drugim, kako lahko uporabijo svoj zakon za nekaj, kar je več kot samo razmerje. Torej - kako lahko svoj zakon skupaj z drugimi zakonci uporabijo tako, da jim daje upanje. In to delo opravljava zelo predano."

Kaj jima pomeni družina?
"V današnjem svetu smo priče veliko pogovorom v javnosti. In sicer želijo na televiziji, v nanizankah, filmih delati reklamo za družino v širšem smislu: da je kdorkoli, ki ti pomaga, te podpira in je na tvoji strani, tvoja družina. V nekem smislu je to lepo. Ampak Bog je ustanovil nekaj, čemur mi pravimo družina. In to je naredil tako, da je ustvaril moža in ženo. Rekel jima je: Bodita rodovitna in množita se. To je bil začetek prve družine. Njun prvotni odnos je bil najprej odnos z Bogom, šele zatem je bil njun medsebojni odnos in na koncu odnos do svojih otrok."

Kakšen bi bil vajin odgovor vsem sodobnim družinam, ki v današnjem načinu življenja pogosto ne najdejo časa za svojo družino ali pa časa skušaj preprosto ne znajo izkoristiti?

Scott: "To je sicer res. Obenem pa bi želel opomniti tudi na to, da današnje družine nimajo nič manj časa, ki ga lahko preživijo skupaj, kot pa so ga imele družine v preteklosti. Vsi imamo namreč na voljo 24 ur na dan in sami si moramo poiskati svoj način življenja ter se odločiti, kako bomo ta čas porabili. Res je, da dandanes obstaja posebna kultura, ki pred petdesetimi leti še ni obstajala in ta nam narekuje, kako moramo preživeti svoj prosti čas– čas, ki ni posvečen obveznostim, ki jih moramo izpolnjevati, če hočemo preživeti svojo družino. Kako pa bomo preživeli preostanek dneva? Danes imamo na izbiro veliko več načinov kako preživeti ta čas, kot pa so jih imeli pred petdesetimi leti."

Jane: "Nekatere od teh možnosti so namenjene temu, da čas prihranimo, toda mnoge od teh reči nam ga predvsem omejujejo. Nama se včasih se zgodi, da oba sediva na kavču, vsak ima v naročju svoj prenosni računalnik in si preko interneta pošiljava sporočila. Preprosto obstaja preveč tehnologije in čeprav je tehnologija pogosto zelo dobra stvar, nam lahko obenem tudi krade tisto, kar je za nas najpomembnejše. Zato se moramo zelo pogosto odločiti med tem kaj je za nas dobro in kaj najboljše. Saj obstaja veliko dobrega, obenem pa se moramo nenehno soočati z mnogimi težkimi odločitvami."

Scott: "Sami moramo prevzeti pobudo načrtovanja: Kdaj si bomo vzeli čas drug za drugega? Kdaj bomo nadoknadili izgubljeni čas? Ko so bili najini otroci še majhni, sva se odločila, da bomo imeli skupni »kavč čas«. Prvih 5 – 10 minut po tem, ko sem prišel iz službe, je bilo posvečenih igranju očeta z otroki. Po tem, pa sva jaz in Jane sedla na kavč in naslednjih 20 minut je bilo najinih – najin »kavč čas«. Otroci so lahko ostali v sobi, toda vedeli so, da naju ne smejo motiti, saj je bil to le najin skupni čas. Otroci so ob tem spoznali, da ima najin odnos prednost pred vsem ostalim in otroci se morajo tega zavedati - oni morajo videti, da sta mama in oče skupaj – da sta na isti strani. Obenem pa sva imela tudi midva čas, da sva se lahko pogovorila o preteklem dnevu – kaj vse se je ta dan zgodilo, kaj so počeli otroci, kaj sem počel jaz v službi. Potem pa sva naredila načrt, kako bomo preživeli večer. Sedaj vidiva, kako je bilo to dobro za najine otroke. Res je, da je bilo na začetku za njih kar težko, saj naju niso smeli motiti, toda čez čas, so se naučili. Morali so videti, da je najin skupni čas, najina prioriteta."

Kakšne sposobnosti mora imeti starš, če hoče dobro vzgajati otroka?

Scott: "Dobro vprašanje. Če bi bilo po moje, bi moral vsak, ki pričakuje otroka, najprej iti na nekakšno šolo za starše. Ljudje se moramo dandanes šolati že skoraj za vsako malenkost. Imamo ure vožnje avtomobila, ure potapljanja, jadranja itn. Ljudje grejo zelo pogosto z največjim veseljem na tečaje rekreacijske vadbe. Toda če bi nekdo rekel: »Otroka pričakuješ? Pojdi na ta tečaj za starše.« Bi bil odziv: »Jaz? Zakaj pa misliš, da bi moral iti jaz na tečaj? Mene so vzgojili in sem popolnoma normalna oseba. Mislim, da tega ne rabim.« Toda za svoje otroke hočemo le najboljše - želimo jim omogočiti najboljše možno starševstvo. Zakaj torej ne bi hoteli iti na nek tečaj, ki bi nam pomagal razumeti kaj pomeni vzgojiti otroka, ga učiti in izpopolniti v vseh razsežnostih?"

Jane: "Po mojem mnenju so najboljše lastnosti, ki jih lahko imajo starši, naslednje: učljivost - torej da so se pripravljeni učiti od drugih; duh odpuščanja – da so zmožni odpustiti drugim, zlasti svojim otrokom in da znajo prositi za odpuščanje, saj se starši zelo pogosto zmotimo. Naši otroci so zelo usmiljeni – nenehno nama odpuščajo, saj midva zelo pogosto narediva kaj narobe. Starši morajo biti tudi pripravljeni biti avtoriteta – govorila sva že z mnogimi starši, ki niso verjeli, da jih je Bog postavil kot avtoriteto nad svojimi otroki. Te službe si niso želeli in so zato govorili: »S svojim otrokom želiva biti prijatelja in mu zato ne bova postavljala mej.« Toda otroci še niso pripravljeni na takšno svobodo. Oni potrebujejo nekoga, ki je pripravljen biti avtoriteta v njihovem življenju in jim je pripravljen postavljati meje. Prepričana sem, da morajo vsi starši razviti to lastnost."

Preberite celoten pogovor:
nas_gost_zakonca_Cuidon.doc