"Sivi volk, preoblečen v jagnje"
Svet
Turek Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II., je po 10-ih letih znova na prostosti. Medtem ko svet čaka, da bo pojasnil eno največjih skrivnosti 20. stoletja - kaj ga je gnalo k napadu na predhodnika Benedikta XVI., je turška javnost ogorčena. Nekdanji pripadnik skrajne nacionalistične teroristične skupine Sivi volkovi je namreč sedel tudi zaradi drugih zločinov.
Čeprav se je zdelo, da gre za skoraj nepomembno novico, je izpustitev Agce, predvsem v Turčiji, dvignila veliko prahu. Misijonar v tej državi, pater Martin Kmetec, nam je povedal, da so o tem veliko pisali številni turški časopisi, po televizijah, nekatere so izpustitev celo neposredno prenašale, in radijskih postajah pa so vrstile različne razprave. Kot je dodal, so mnenja zelo deljena. Levičarski krogi, svobodomisleci in intelektualci se nad tem zgražajo. “Ali Agca je izšel iz zapora kot zmagovalec, z vzdignjeno pestjo. Pričakali so ga z bobni in pastirskimi piščalmi ter ga nastanili v hotel, kjer nočitev stane 540 evrov. To je velik paradoks, šok,” poudarja pater Kmetec.
Agca, ki je v svetu znan kot atentator na papeža Janeza Pavla II., je za Turke simbol najbolj dramatičnega obdobja njihove novejše zgodovine. Z njim so povezana številna imena, ki predstavljajo stičišče med skrajnimi nacionalisti, mafijskimi skupinami in državnim aparatom. Leta 1979 je ubil urednika časopisa Milliyet, Abdija Ipekcija, obsojen je bil na smrt, a mu je uspelo pobegniti iz zapora. 13. maja 1981 je na Trgu svetega Petra v Vatikanu streljal na takratnega papeža in ga huje ranil. Po 19-ih letih zapora v Italiji so ga pomilostili in izgnali v Turčijo. Tam je nekdanji pripadnik Sivih volkov od takrat naprej sedel zaradi drugih zločinov, med njimi zaradi umora urednika Ipekcija. Potem ko je Turčija leta 2002 odpravila smrtno kazen, bi moral Agca v zaporu v Ankari sedeti vse življenje. A spremenjeno kazen, dosmrtni zapor, so mu zmanjšali na 10 let. Mnogi so opozarjali, da gre za posledico močnega vpliva skrajnih nacionalističnih elementov v državnem sistemu. Agco so zaradi zmede iz zapora odpustili že leta 2006, a se je le nekaj dni pozneje po odločitvi vrhovnega sodišča znova znašel za zapahi. Tudi zdaj se v številnih razpravah porajajo strahovi, da za vsem tem stojijo tajne službe, ki naj bi bile bolj mogočne kot vlada.
Pater Kmetec opozarja še na en problem: zgled, ki ga Agca predstavlja mladim nacionalistom. “Lahko si mislimo, kako velik vpliv ima ‘pomp’ okoli tega človeka na mlade nacionaliste. In tega se intelektualci in vsi, ki razmišljamo s svojo glavo, zelo bojimo.”
Ob izpustitvi je 52-letnega Agce so se znova pojavili pomisleki o njegovem duševnem zdravju. Novinarjem je namreč poslal izjavo, v kateri omenja pripravljenost oznanjati nov evangelij, ki ga mora še napisati, v njem pa naj bi razodel popolno krščanstvo, ki ga Vatikan ni nikoli razumel. Napovedal je tudi konec sveta in se podpisal kot “Neskončni Kristus Mehmet Ali Agca”. Takšne bizarne izjave sicer niso nikakršno presenečenje, saj je že v preteklosti zatrjeval, da je novi Mesija. “Ali Agca se norčuje iz krščanstva, ko se razglaša za Mesijo. Kako je mogoče, da se ubijalec, ki ne čuti nikakršnega obžalovanja, razglaša za Mesijo,” se sprašuje pater Kmetec. Zaradi tega je zanj sporna tudi izjava predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinala Petra Turksona, ki je soglašal, da Agca obišče grob Janeza Pavla II., in se z njo ne strinja. “Če je papež odpustil temu človeku, je bila to njuna osebna zadeva,” še poudarja pater Kmetec.
Ob izpustitvi Agce so številni prepričani, da ni bilo zadoščeno pravici. A če se svet ukvarja predvsem z vprašanjem, zakaj je napadel predhodnika Benedikta XVI., kar po besedah patra Kmetca verjetno ne bo nikoli znano, želijo Turki slišati predvsem pojasnila o mračni preteklosti svoje države. Čeprav je morda marsikoga pretresel in ganil z izjavami o veri, zdaj veliko ljudi meni, da je Agca “stari volk, ki je dolgo nosil obleko jagnjeta”. Glede na to, da skrivnosti, s katerimi skuša očarati javnost, že izkorišča za sklepanje milijarde dolarjev vrednih pogodb za ekskluzivne intervjuje, knjige in celo filme, se verjetno ne motijo.
