Koga bo prizadela novela zakona o trošarinah?
Slovenija
Izhod iz finančno gospodarske krize bo tudi v letu 2010 glavna tema. Obravnavali je ne bodo samo gospodarstveniki ampak bodo predvsem na zakonske ukrepe močno vplivali poslanci v Državnem zboru. V Pogovoru o so svoja mnenja na prihodnje ukrepe soočili poslanci Samo Bevk SD, Jože Tanko SDS, Ljubo Gremič LDS in Gvido Kres SLS.
Jože Tanko SDS je prepričam, da bi vlada pri ukrepih za blažitev gospodarske krize morala omejiti javno porabo. „Gospodarski ukrepi, ki jih je vlada predlagala niso bili pravočasni. Teh ukrepov ni bilo dovolj. Tisti gospodarski ukrepi, ki smo jih sprejeli in ki naj bi pomagali gospodarstvu pri izhodu iz krize, kot je recimo jamstvena shema, ne delujejo,“ je povedal Tanko, ki še dodaja, da so bili sicer sprejeti nekateri dobri ukrepi, ki pa so krizo zgolj blažili in ne odpravljali. „Smo v situaciji v kateri je celotna opozicija v celoti izločena pri oblikovanju teh ukrepov, zato tudi teh ukrepov ni, ker se koalicija tudi sama znotraj sebe ne more dogovoriti za rešitve,“ meni poslanec Tanko.
„Gospodarska finančna kriza je prav gotovo imela učinke v Sloveniji, glede na to, da je struktura slovenskega gospodarstva zelo vezana na izvozno dejavnost na zahodno evropske trge,“ je povedal poslanec Ljubo Germič LDS. Prepričan je, da bi morali najprej ugotoviti realno stanje v katerem se je znašla Slovenija. „Samo na tej osnovi bomo lahko tudi iskali rešitve, ki bodo pripeljale do realnih rešitev,“ meni Germič, ki se ne strinja s trditvijo, da je Slovenija v tej „situaciji samo zaradi ukrepov, ki so se zgodili v zadnje pol leta.“
Da bi bilo potrebno pripraviti poseben sanacijski program predvsem za gradbeni sektor pa je dejal poslanec Gvido Kres SLS. „Res je, en del gospodarstva se sedaj že popravlja, vsaj tisti, ki so delali za avtomobilsko industrijo. Treba pa je vedeti, da gradbene investicije so pa tiste tekle, katere so se ustavile. In mi danes, imam občutek, da nimamo programov, kam s to operativo. Ta operativa je zagotovo ena tistih, ki lahko veliko pomaga k stabilnosti gospodarstva,“ je povedal Kres.
Poslanec Samo Bevk SD je glede izhodne strategije izpostavil, da ta vključuje štiri glavne ukrepe. „Najprej je institucionalna prilagoditev na področju upravljanja javnih institucij. Tukaj mislimo na ustanovitev javne agencije za upravljanje s podjetji v državni lasti ter preoblikovanje Kapitalske ter Odškodninske družbe,“ je pojasnil Bevk. Po njegovih besedah izhodna strategija vsebuje še spodbujanje podjetniške konkurence, prilagoditev na področju prometa, energetike, okolja in podnebne politike ter prenovitev socialne varnosti in zdravstvenega varstva.
Koga bo prizadela novela zakona o trošarinah?
Gostje so v oddaji spregovorili tudi o noveli zakona o trošarinah. Ta predlaga zvišanje trošarin. „Vlada ima glede na 66. člen tega zakona možnost, da v skladu z gospodarsko politiko trošarino za pogonska goriva zmanjša ali poveča,“ je povedal Bevk in zatrdil, da novela ne pomeni dejanskega povišanja trošarin. Z njim se ni strinjal Tanko, ki meni, da v tem primeru, „ko zadeva ni dobra, ko nimamo neke ustrezne dinamike prihajamo z rešitvami, ki prinašajo v že tako težki situaciji dodatne stroške in obremenitve.“ Kljub temu je Germič prepričan, „da se vlada zaveda kompleksnosti problemov, ki obstajajo v tem trenutku in da seveda ta proračunska luknja pomeni in narekuje tej vladi premislek o teh stvareh ali bo ta ukrep s spremembo tega zakona izvršila ali ne.“ Da se ob popolnoma ne pravem času pritiska na obremenjevanje državljanov z novelo zakona o trošarinah pa meni Kres.
