Nadškof Turnšek: Pred nami težavno leto glede posledic svetovne krize

Cerkev na Slovenskem | 01.01.2010, 08:52

Na praznik svete Božje matere Marije je mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek v duhovnem nagovoru na Radiu Ognjišče dejal, da „imeti vse leto Gospodovo obličje nad in pred seboj, pomeni: vedno prav videti, se pravilno odločati in prav izbirati. Vse okoliščine nam naznanjajo, da je pred nami težavno leto glede posledic svetovne krize; Evropa je leto 2010 razglasila za leto boja proti revščini in socialni izrinjenosti, kar tudi pomeni, da te resničnosti med nami ne samo obstajajo, ampak da se na svetu še množijo.“

Drage poslušalke in poslušalci: Gospod naj dvigne svoje obličje nad vas in vam bo milostljiv!

S praznikom Božje matere Marije stopamo v novo leto, katerega začetek sovpada z osmino praznika Jezusovega rojstva. Zato imenujemo ta dan tudi drugi božični praznik. Za nameček pa na ta dan letos obhajamo že šestnajstič svetovni dan miru, ki ga je uvedel božji služabnik papež Janez Pavel II. Letos ga sedanji papež namenja naši skrbi za stvarstvo, ki je začetek in temelj vseh Božjih del. Tudi z ohranjanjem naravnega okolja delamo za mir.

Z veseljem, drage poslušalke in poslušalci, vam voščim ob novem letu in kličem na vas obilje Božje milosti s svetopisemskimi besedami Mojzesovega blagoslova: »Gospod naj vas blagoslovi in vas varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad vami in naj vam bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nad vas in vam podeli mir!« (4 Mz 6,24-26). Imeti vse leto Gospodovo obličje nad in pred seboj, pomeni: vedno prav videti, se pravilno odločati in prav izbirati. Vse okoliščine nam naznanjajo, da je pred nami težavno leto glede posledic svetovne krize; Evropa je leto 2010 razglasila za leto boja proti revščini in socialni izrinjenosti, kar tudi pomeni, da te resničnosti med nami ne samo obstajajo, ampak da se na svetu še množijo. A kristjani z Gospodovim obličjem pred in nad seboj sprejemamo krizne čase kot izziv, ki nas kliče k bolj učinkovitemu uveljavljanju temeljnih, v Božjem razodetju temelječih, moralnih načel, ne le v osebnem življenju in delovanju, ampak tudi v družbenem. Zato zmoremo gledati v leto, ki je še v celoti pred nami, z upanjem in zaupanjem, da bo dobro zmagovalo.

Da je prvi dan leta osmina božičnega praznika, ni verjetno goli slučaj. Ali nas prav to dejstvo ne vabi, da vso dejavnost letu, ki se začenja, zastavimo na veri v učlovečenje Boga. Na dejstvo, da se nam je Bog približal po Mariji kot pravi Bog in pravi človek. Zato ker je prišel v človeško zgodovino, v naš način življenja, lahko tudi naša osebna in skupna zgodovina – tudi čas tega leta – postane čas odrešenja, če ga bomo preživeli z njim in v njem. Vse ostalo ne bo imelo prave vrednosti. Kar ne bo storjeno iz ljubezni, ne bo imelo prave vrednosti in v večnosti ne bo štelo. Iz leta, ki je pred nami, bo prešlo v večnost samo tisto, česar se bo dotaknil učlovečeni Božji Sin.

Evangeliju današnjega praznika je evangelij božične zorne svete maše o pastirjih, ki so pohiteli v Betlehem, v ta srečni kraj z posrečenim imenom »Hiša kruha«. Odhiteli so, da bi prvi preverili resničnost znamenja, o katerem jim je govoril angel: »in našli so Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli«. Ta družinica z otrokom v jaslih je bilo po angelu napovedano znamenje, ki naj bi dalo nov pomen in smisel vsej zgodovini: tudi danes začetemu letu. Kajti to je znamenje Božje in človeške ljubezni: Bog, ki se kot otrok pojavi med ljudmi ter vpija ljubezen očeta in matere, da bi končno lahko on povsem konkretno ljubil vsakega človeka vse do podaritve lastnega življenja zanj na križu. Bolj pristnega in polnega človeškega izraza ljubezni ni mogoče najti. In samo ta resničnost daje smisel vsemu zgodovinskemu dogajanju, pa naj bo prijetno in lepo ali pa težko in boleče. Zato to znamenje postavljamo vsako leto kot jaslice, da bi ga vsako leto vsaj nekaj tednov zrl, ga ponotranjali, v njem prepoznavali smisel svojega življenja in življenja drugih ter ga nato tudi uresničevali v vsakdanjem življenju.

Prvi dan leta sporoča, da ima zgodovina smisel samo, če je človek odrešen; odreši ga pa lahko samo Bog. In Bog nas je odrešil v učlovečenem Sinu Jezusu Kristusu. Tako so nam pastirji kot prvi kristjani poleg Marije in Jožefa vzor: verjeli so angelu, verjeli znamenju in nato so to, kar so verovali, oznanjali naprej. Glejte, preprosto to je tudi naše poslanstvo.

Na začetku tega leta se zavedamo, da ima današnje oznanilo vsaj dva posebna poudarka. Prvi poudarek se izrecno nanaša na betlehemsko Božje znamenje družine, ki daje smisel vsej zgodovini, in je v teh dneh v naši domovini, ko si nekateri prizadevajo, da bi spremenili pomen tradicionalne družine z novim družinskim zakonikom, nadvse aktualen. S tem bi tudi spremenili znamenje, ki si ga Bog izbral, da ohranja sporočilo o smislu vsega življenja na svetu. Kristjani bomo vsemu navkljub ostali trdni v oznanjevanju krščanske razodete resnice o družini, ki je in bo ostala sestavljena iz očeta, matere in otrok. Tega ne bomo storili zato, da bi bili proti tistim, ki imajo drugačno prepričanje in čutenje: nasprotno, prepričani smo, da mora po pravičnosti tudi zanje država poskrbeti na njim primeren način; mi pa želimo le pričevati za to, kar izhaja iz naše vere, sloneče na poročilu o Jezusovem življenju in vstajenju ter je bilo potrjeno z življenjem tolikih družinskih svetnikov. Resnica o tradicionalni družini bo ostala za kristjane razodeta resnica, tudi če bo zakonodaja drugačna. In iz te resnice želimo živeli, ne da bi povzročali drugim zlo.

Drugi poudarek v novem letu pa izhaja iz načrtovanega slovenskega evharističnega kongresa junija v Celju. Dragi poslušalci in poslušalke, storimo vse, kar zmoremo, da bi v tem pol leta še posebej učinkovito poglabljali in oznanjali vero v resnično Kristusovo navzočnost pod podobo kruha in vina. Vsaka sveta maša je na nek način Betlehemski dogodek in vsak tabernakelj posebna »Hiša kruha«, saj hranita v sebi isto skrivnost Božje ljubezni: sveta evharistija je posebno »učlovečenje« Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina; njegova prisotnost postane za nas kruh za življenje; in samo kdor je od tega kruha ima večno življenje v sebi in bo živel vekomaj. Zato je vsak tak obisk in češčenje Svetega Rešnjega Telesa podoben obisku pastirjev v Betlehemu.

V duhu začetnega blagoslova vam želim, da bi bilo za vas vse leto evharistično, da bi se pogosto krepčali ob Kruhu življenja in da bi po Kristusovem vzgledu v tem letu tako živeli, da boste postajali »kruh« za druge ljudi, še posebej za ljudi v stiskah in revščini, in da bi s tem evharističnim življenjem tlakovali pot do evharističnega kongresa, kjer bomo vso Slovenijo »prinesli« pred Gospoda pod podobo kruha in mu jo posvetili.

Marija, Božja Mati, naj vas spremlja v tem letu s svojo mogočno priprošnjo!

Amen!