Nadškof Turnšek: Slediti moramo modrim
Cerkev na Slovenskem | 06.01.2010, 08:35
„Tudi za nas mora biti vzrok veselja dejstvo, da je odrešenje za vse ljudi, tudi za vse ljudi okoli nas. V zadnjih tednih so se marsikje, morda tudi pri vas, dragi poslušalci, oglasili koledniki, ki so s svojimi obhodi razglašali prav to isto veselje,“ je v nagovoru na praznik Gospodovega razglašenja na Radiu Ognjišče dejal nadškof pomočnik Marjan Turnšek. Prepričan je, da moramo slediti modrim, ki so zapustili svoje udobje, svoje miselne svetove, svoje ideje in predstave. „Kdor želi najti Kristusa, mora tvegati prav to.“
Prisrčen pozdrav, drage poslušalke in poslušalci!
Dan svetih treh kraljev ali praznik Gospodovega razglašenja ostaja v zavesti tradicije prisoten tudi kot »tretji božični dan«. Kakor da se velika skrivnost učlovečenja Boga – Emanuela, Boga z nami, širi v svet v treh velikih koncentričnih krogih. Na sam božični dan je to skrivnost sprejela Marija z Jožefom in nekaj pastirjev – torej zelo majhen krog ljudi. Na novoletni dan, ko smo obhajali osmino božičnega praznika in se spomnili, da so Jezusa odnesli v tempelj in sta ga tam sprejela zastopnika judovskega naroda, starček Simeon in prerokinja Ana, je bila ta skrivnost razodeta enemu ljudstvu. Današnji praznik pa nakkazuje tretji širitveni krog, ko se novorojeni Kristus razodene vsem narodom – modri z Vzhoda so namreč njihovi predstavniki. S tem je predstavljeno odrešenje, ki se je zgodilo v Kristusu, kot vseobsegajoče, univerzalno – danes bi rekli: globalno. In to sporočilo je vzrok velikega veselja, ki ga prinaša današnji praznik.
Svetopisemska besedila s silovito močjo poročajo o tej sreči. Prerok Izaija jo v svoji preroški viziji napoveduje v naprej: »Vstani, prestolnica Jeruzalem, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj. Kajti glej, tema pokriva zemljo in megla ljudstva, nad teboj pa vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj. Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje« (Iz 60,2-3). Glejte, kako vzneseno prerok sporoča, da bo Jeruzalem nekaj posebnega, saj bo v njem zasijala luč, medtem ko bo nad drugimi ljudstvi tema ali megla. Vse se bo obračalo k Jeruzalemu, bogastvo morja in imetje narodov. Vsi bodo oznanjali Gospodovo slavo. Izaija je prerokoval o zmagi luči nad temo, o spregledanju z duhovnimi očmi vere, kar bo ljudi privedlo k Bogu, h Kristusu – Bogočloveku. To, kar je Izaija zrl kot videnje, je sv. Pavel, novozavezni Izaija, razglašal kot dejstvo načrta Božje milosti, »da so namreč pogani sodediči, soudje in soudeleženci obljube v Kristusu Jezusu, in sicer po evangeliju« (Ef 3,6). Za to oznanilo je Pavel zastavil vse svoje moči!
Tudi za nas mora biti vzrok veselja dejstvo, da je odrešenje za vse ljudi, tudi za vse ljudi okoli nas. V zadnjih tednih so se marsikje, morda tudi pri vas, dragi poslušalci, oglasili koledniki, ki so s svojimi obhodi razglašali prav to isto veselje. Dragi koledniki, oblečeni v tri kralje ste vsakim, ki ste ga obiskali, in vsakemu, ki vas je videl, povedali, da ga ima Bog neizmerno rad, da ga želi imeti v svoji bližini; da mu želi vse odpustiti, samo da bi lahko bil z njim vso večnost. Kako tolažilno je to tudi danes za mnoge, ki so že onemogli zaradi tavanja v temi ali megli: v temi popolne nevere ali megli praznoverja. Kristjani smo in moramo biti tem ljudem zvezde vodnice, ki jim nevsiljivo, a opazno, privlačno in vabeče kažemo smer.
Evangeljsko poročilo o treh modrih nosi v sebi temeljno vprašanje za vsakega človeka: Kje je? Kristus namreč! Tudi zame in zate je to vsak dan živo vprašanje. Kje je zame? Kje ga iščem? Kristus je še vedno na svetu navzoč. A ga je treba iskati – z vero. Današnji Jeruzalem je Cerkev, občestvo kristjanov, v katerih sredi prebiva Kristus. Prebiva v bratih in sestrah in prebiva v najintimnejšem središču Cerkve pod podobama kruha in vina. Stvarno in resnično je navzoč kot Bog in kot človek v svoji poveličani resničnosti. Le z vero ga je mogoče odkriti. Modri so zapustili svoje udobje, svoje miselne svetove, svoje ideje in predstave – kdor želi najti Kristusa, mora tvegati prav to. Mnogi se motijo, ko menijo, da je mogoče najti Kristusa zunaj Cerkve. A to ni zasluga vernikov v njej, potem bi bilo marsikdaj obratno, ampak Božja odločitev.
Današnji praznik nam je vabilo, da bi naše življenje postalo še bolj prosojno za Božjo navzočnost; v pripravi na evharistični kongres pa še posebej za evharistično prisotnost Kristusa. Poklicani in poslani smo biti pričevalci med najbližjimi, med tistimi, ki jih vsak dan ali občasno srečujemo. Poklicani smo biti evangelizatorji, kar pomeni, prinašalci odrešenjske novice evangelija vsem ljudem. Naša naloga je oznaniti, oni pa se naj odločijo, kako bodo oznanilo sprejeli. Lahko ostanejo v strahu kot Herod, lahko pa se razveselijo kot pastirji. Tiste, ki so opustili nedeljsko sveto mašo, lahko prijazno povabimo, da gredo kdaj z nami; to lahko storite odrasli, a tudi otroci med seboj; otroci lahko k sveti maši ali doma k molitvi povabijo svoje starše, ki so se oddaljili od življenja občestva Cerkve. Prijazna beseda vzpodbude lahko odločilno vpliva na tiste, ki so pričeli opuščati zakramente: morda zakrament sprave ali zakrament svetega zakona … Drugi potrebujejo vzgled in vzpodbudo pri poslovnih odločitvah, da bi ravnali pošteno, s čutom odgovornosti do soljudi in ne samo za dosego čim večjega dobička …
Dragi poslušalci in poslušalke, teme in megle je dovolj tudi v našem okolju in svetu, zato imamo možnost postati današnji »modri z Vzhoda« ali današnje »zvezde vodnice«, ki usmerjajo v današnji Betlehem – v današnjo »Hišo kruha«, kjer je mogoče ob Kruhu življenja potešiti vsakršno lakoto sodobnega človeka! Ne odlašajte!
Amen!
