Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
dr. Drago Ocvirk (foto: ARO)
dr. Drago Ocvirk

Prof. Ocvirk: Ateiste moti verska svoboda

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s profesorjem Ocvirkom nadaljevali pogovor o preganjanju oseb zaradi veroizpovedi in to ob vprašanju: ali morda danes tudi kristjani in katoličani preganjajo pripadnike drugih veroizpovedi?

Profesor je najprej povedal, da lahko v razvoju Katoliške Cerkve v zadnjih sto letih vidimo, kako je izgubljala politični pomen, sicer pa ga tudi nikoli ni imela razen v papeški državi. Da je vplivala na politično oblast, drži. Drži pa tudi, da je oblast Cerkev preganjala. Oblast ima namreč svojo logiko in si zato skuša podrediti tudi vero. Od novega veka je imela Cerkev malo možnosti, da bi vplivala na koga, da bi preganjal druge veroizpovedi. Ko govorimo v zgodovini o preganjanju protestantov, je to počela oblast in enako, ko govorimo o preganjanju katoličanov v protestantskih deželah. Vladar se je odločal po svoji veri komu je dajal veljavo. Profesor je spomnil, da je v ZDA nekaj povsem normalnega, da govorijo politiki o Bogu, njegovo ime imajo celo na denarju, ne govorijo pa o nobeni Cerkvi oz. nobeni verski skupnosti ne dajejo prednosti. Zelo drugače se obnašajo države in politiki, če so katoliške in protestantske dežele ali pa pravoslavne. Ruska pravoslavna Cerkev je dobila premoženje nazaj in nihče v Rusiji se ni zgražal ob tem dejstvu. Ruski predsednik se pride „poklonit“ patriarhu in ne obratno. Ko je v Srbiji umrl patriarh Pavle, je bilo tri dnevno žalovanje. Ko pa je umrl nadškof Šuštar, ki so ga vsi politiki kovali v zvezde, ni bilo nobenega državnega poklona.

Profesor Ocvirk je razložil, da je denimo zakonodaja v Rusiji glede različnih veroizpovedi na neki način diskriminatorna v primerjavi s slovensko, ker daje veljavo le nekaterim, še posebej ruski pravoslavni Cerkvi, in druge si morajo pridobivati sprotna dovoljenja, vendar se mu zdi po svoje tudi bolj pametna v primerjavi z našo, ko nekdo, ki je verski voditelj in je tujec, dobi slovensko državljanstvo, pa se ne zahteva, da bi znal slovensko. Slovenska praksa je takšna, da želijo minirati vso dosedanjo slovensko kulturo in identiteto, ki je prežeta s krščanstvom in še posebej katolištvom.

Na srečo ni primerov, da bi katoličani oz. na sploh kristjani dan danes preganjali druge veroizpovedi. In če bi se to zgodilo, bi se takoj oglasili škofje in predstojniki in ustrezno ukrepali. In čeprav ni zaznati takšnih primerov, je v naši državi Katoliška Cerkev nenehno deležna očitkov, kako netolerantna je.

„Tisti, ki nam to očitajo, se do do demokratičnih sprememb, niso nikoli postavili v bran preganjenih kristjanov v Sloveniji. Bili so prepričani, da je nekaj najbolj naprednega, če zatiramo vernike in vero. To je njihova dogma. In ti isti, ki so bili nasilni, danes govorijo, da je Cerkev nestrpna“.

Profesor Ocvirk spomni, da je bil v slovenski jezik že leta 1966 preveden dokument o verski svobodi. Katoliška Cerkev je bila prva med vsemi religijami na svetu z izjavo, da je človekovo dostojanstvo potrebno spoštovati. Zagovarja versko svobodo. In čeprav je bil dokument toliko časa dostopen pripadniku starega režima, ga nihče ni „povohal“, ker ateiste moti verska svoboda.

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Laura Praster, škof Marketz, Gotthardt, Monika Novak-Sabotnik, Krištof, Alexandra Praster (photo: Stefan Reichmann) Laura Praster, škof Marketz, Gotthardt, Monika Novak-Sabotnik, Krištof, Alexandra Praster (photo: Stefan Reichmann)

    V korak s časom, a tesno povezana z bralci

    Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. Obletnici smo pozornost posvetili v oddaji Slovencem po ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica