Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Mark GazvodaMark Gazvoda
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
dr. Drago Ocvirk (foto: ARO)
dr. Drago Ocvirk

Prof. Ocvirk: Ateiste moti verska svoboda

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s profesorjem Ocvirkom nadaljevali pogovor o preganjanju oseb zaradi veroizpovedi in to ob vprašanju: ali morda danes tudi kristjani in katoličani preganjajo pripadnike drugih veroizpovedi?

Profesor je najprej povedal, da lahko v razvoju Katoliške Cerkve v zadnjih sto letih vidimo, kako je izgubljala politični pomen, sicer pa ga tudi nikoli ni imela razen v papeški državi. Da je vplivala na politično oblast, drži. Drži pa tudi, da je oblast Cerkev preganjala. Oblast ima namreč svojo logiko in si zato skuša podrediti tudi vero. Od novega veka je imela Cerkev malo možnosti, da bi vplivala na koga, da bi preganjal druge veroizpovedi. Ko govorimo v zgodovini o preganjanju protestantov, je to počela oblast in enako, ko govorimo o preganjanju katoličanov v protestantskih deželah. Vladar se je odločal po svoji veri komu je dajal veljavo. Profesor je spomnil, da je v ZDA nekaj povsem normalnega, da govorijo politiki o Bogu, njegovo ime imajo celo na denarju, ne govorijo pa o nobeni Cerkvi oz. nobeni verski skupnosti ne dajejo prednosti. Zelo drugače se obnašajo države in politiki, če so katoliške in protestantske dežele ali pa pravoslavne. Ruska pravoslavna Cerkev je dobila premoženje nazaj in nihče v Rusiji se ni zgražal ob tem dejstvu. Ruski predsednik se pride „poklonit“ patriarhu in ne obratno. Ko je v Srbiji umrl patriarh Pavle, je bilo tri dnevno žalovanje. Ko pa je umrl nadškof Šuštar, ki so ga vsi politiki kovali v zvezde, ni bilo nobenega državnega poklona.

Profesor Ocvirk je razložil, da je denimo zakonodaja v Rusiji glede različnih veroizpovedi na neki način diskriminatorna v primerjavi s slovensko, ker daje veljavo le nekaterim, še posebej ruski pravoslavni Cerkvi, in druge si morajo pridobivati sprotna dovoljenja, vendar se mu zdi po svoje tudi bolj pametna v primerjavi z našo, ko nekdo, ki je verski voditelj in je tujec, dobi slovensko državljanstvo, pa se ne zahteva, da bi znal slovensko. Slovenska praksa je takšna, da želijo minirati vso dosedanjo slovensko kulturo in identiteto, ki je prežeta s krščanstvom in še posebej katolištvom.

Na srečo ni primerov, da bi katoličani oz. na sploh kristjani dan danes preganjali druge veroizpovedi. In če bi se to zgodilo, bi se takoj oglasili škofje in predstojniki in ustrezno ukrepali. In čeprav ni zaznati takšnih primerov, je v naši državi Katoliška Cerkev nenehno deležna očitkov, kako netolerantna je.

„Tisti, ki nam to očitajo, se do do demokratičnih sprememb, niso nikoli postavili v bran preganjenih kristjanov v Sloveniji. Bili so prepričani, da je nekaj najbolj naprednega, če zatiramo vernike in vero. To je njihova dogma. In ti isti, ki so bili nasilni, danes govorijo, da je Cerkev nestrpna“.

Profesor Ocvirk spomni, da je bil v slovenski jezik že leta 1966 preveden dokument o verski svobodi. Katoliška Cerkev je bila prva med vsemi religijami na svetu z izjavo, da je človekovo dostojanstvo potrebno spoštovati. Zagovarja versko svobodo. In čeprav je bil dokument toliko časa dostopen pripadniku starega režima, ga nihče ni „povohal“, ker ateiste moti verska svoboda.

Andrej Šter (photo: Daniel Novakovic/STA) Andrej Šter (photo: Daniel Novakovic/STA)

Mediji ne ustvarjajo panike, razmere so zelo resne

Zaradi zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer je ostala ujeta množica turistov, te dni med drugim pogosteje zvoni telefon nekdanjemu dolgoletnemu vodji konzularne službe na ministrstvu za ...

Dubaj (photo: pexels) Dubaj (photo: pexels)

Pogovor s slovenskim podjetnikom v Dubaju

Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so v regiji obstali številni tujci, med njimi tudi več sto Slovencev. Največ, približno 200 v Dubaju, še približno 100 pa v Izraelu. Države v regiji so večinoma ...

Nosečnost, rojstvo, materinstvo (photo: Marjon Besteman / Pixabay) Nosečnost, rojstvo, materinstvo (photo: Marjon Besteman / Pixabay)

Če bi bilo Niki resnično mar za ženske...

Evropska Komisija je v četrtek določila, da se za čezmejne splave nameni denar iz Evropskega socialnega sklada plus. Sredstva, ki so v prvi vrsti namenjena družinam v stiski, ali otrokom s ...

Martina Piskar v hospicu na Malti (photo: Osebni arhiv) Martina Piskar v hospicu na Malti (photo: Osebni arhiv)

Martina Piskar: Ko sočutje postane poklic

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Martino Piskar, zaposleno v Slovenskem društvu Hospic, ki spremlja ljudi v njihovih zadnjih dneh. Njena pot do tega poklica je bila nepričakovana – kot ...

Avdio player - naslovnica