Benedikt XVI. je drugi papež, ki je obiskal rimsko sinagogo
Cerkev po svetu | 18.01.2010, 11:14
Papež Benedikt XVI. je na drugo nadavno nedeljo v letu obiskal rimsko sinagogo. Prvi papež, ki je sploh prestopil prag sinagoge, je bil Janez Pavel II., ki je leta 1986 obiskal sinagogo v Rimu. Omenjeno srečanje se šteje za prelomnico v dialogu z Judi, ki jih je sveti oče takrat poimenoval „naši starejši bratje“.
Benedikt XVI. je do zdaj obiskal sinagogo v Koelnu in New Yorku. Po poročanju Radia Vatikan je med včerajšnjim obiskom poudaril, da smo kristjani in Judje skupaj poklicani pričevati za enega Boga in deset zapovedi, ki so etični kodeks za vse človeštvo. Tudi veliki rabin Riccardo di Segni je dejal, da je kljub problemom treba na prvo mesto postaviti skupne cilje.
Nedeljski zgodovinski papežev obisk rimske sinagoge je kljub težavam in razlikam, ki obstajajo med obema verstvoma, minil prisrčno in prijateljsko. Predsednik judovske skupnosti v Rimu Riccardo Pacifici je spomnil na domnevno tišino papeža Pija XII. ob holokavstu. Tudi papež je spregovoril je o tem težkem zgodovinskem obdobju, vrhuncu sovraštva, do katerega pride, ko človek pozabi na svojega stvarnika. „Ob tem so na žalost mnogi ostali indiferentni, mnogi pa, med njimi so bili tudi italijanski katoličani, so se podprti s svojo krščansko vero, odzvali pogumno. Z odprtimi rokami so sprejeli Jude ubežnike in s tem tvegali tudi svoje življenje. S tem so si zaslužili neskončno hvaležnost. Tudi Sveti sedež jim je nudil pomoč, čeprav pogosto na skrit način.“
Veliki rabin Riccardo Di Segni je poudaril, da moramo kljub dramatični zgodovini, odprtim problemom in nerazumevanjem, na prvo mesto postaviti skupne cilje in poglede: „Izraz spoštovanja in prijateljstva, ki izvira iz tega srečanja, mora biti vzor za vse, ki nas opazujejo. To prijateljstvo in bratstvo pa ne sme biti izključujoče, še posebej do vseh tistih, ki priznavajo skupno Abrahamovo dediščino. Judje, kristjani in muslimani so poklicani k odgovornosti graditi mir.“
Ob tem je sveti oče spomnil na skupne korenine in trajni pomen desetih božjih zapovedi tako ta Jude kot tudi za kristjane, pa tudi za neverujoče, saj so veliki etični kodeks za vse človeštvo. Poudaril je tri področja sodelovanja med obema verstvoma, najprej priznanje enega Boga nasproti skušnjavi, da bi si ustvarjali druge idole: „V našem svetu mnogi ne poznajo Boga in je zanje nekaj odvečnega, nekaj kar ni povezano z njihovim življenjem. Tako so si ustvarili nove bogove, katerim se poklanjajo. V naši družbi morajo kristjani in Judje skupaj znova zbuditi razsežnost presežnega in pričevati za enega Boga.“
Drugo področje sodelovanja je varovanje življenja, tako da priznamo vrednost vsakega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi in sličnosti: „Kolikokrat se na različnih koncih sveta še vedno tepta dostojanstvo, svobodo in človekove pravice! Če bomo skupaj pričevali za najvišjo vrednoto življenja proti vsaki sebičnosti, bomo ponudili pomemben prispevek za svet, v katerem bosta vladala pravičnost in mir.“
Po papeževih besedah pa naj bi skupaj pričevali tudi za svetost družine, ki je temeljna celica družbe. Ob tem je poudaril, da so vse zapovedi povzete v ljubezni do Boga in usmiljenju do bližnjega: „V tej smeri lahko skupaj naredimo nekaj korakov. Seveda se zavedamo razlik, ki obstajajo med nami, zavedamo pa se tudi dejstva, da bo le, če bomo znali povezati naša srca in naše roke, da bi odgovorili na Gospodov klic, njegova luč razsvetlila vse narode sveta.“
Ob koncu je papež še prosil Gospoda za dragocen dar miru po vsem svetu, še posebej v Sveti deželi in na celotnem Bližnjem Vzhodu.
