Na novega leta dan 1999 so slovenski škofje brezjansko baziliko Marije Pomagaj razglasili za slovensko narodno svetišče. S tem dejanjem je svetišče na Brezjah dobilo tudi državniški pomen. Kakor ima vsaka država svoje glavno mesto, prestolnico, tako ima tudi vsak narod svoje narodno svetišče: Francija – Lurd, Portugalska – Fatimo, Poljska – Čenstohovo, Avstrija – Mariazell, Hrvaška – Marija Bistrico, … in Slovenija – Brezje.
Ob desetletnici narodnega svetišča je bila na novega leta dan popoldan v baziliki Marije Pomagaj slovesna sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. V svoje nagovoru je med drugim izpostavil, da se bo v tem letu zgodilo veliko stvari, ki ne bodo odvisne od nas. „Ali pa bomo mi čez leto in dan, če bomo še pri življenju, boljši ali slabši, bolj ali manj modri, v boljših ali slabših odnosih z Bogom, z drugimi in s seboj, to pa je odvisno od nas. Ni od mene odvisno, koliko dni, mesecev ali let bom še živel. Od mene pa je odvisno, kako bom preživel ta preostanek mojega življenja. Od mene je odvisno, ali bom to leto izboljšal ali poslabšal svoje odnose z drugimi ljudmi in z Bogom. Na prvi dan novega leta bodimo torej najprej hvaležni za vse možnosti, ki nam jih odpira Bog in nas vabi, da sodelujemo z njim pri našem odrešenju in pri odrešenju sveta,“ je dejal nadškof Stres, ki je še prepričan, da bomo letos na evharističnem kongresu utrdili in okrepili vero in zavezo, „da hočemo še bolj živeti iz te osrednje skrivnosti naše vere, da hočemo sveto evharistijo, sveto mašo postaviti v samo središče svojega življenja, da bomo živeli iz tiste ljubezni, s katero je Jezus dal življenje za nas. In če bomo živeli res iz te Božje ljubezni, potem bomo živeli tudi iz odgovornosti za Božje stvarstvo.“
Pridigo nadškofa Antona Stresa objavljamo v celoti
Drage sestre in dragi bratje! Dragi romarji tukaj pri tem našem narodnem svetišču na Brezjah, drage poslušalke in dragi poslušalci, ki ste z nami po radiu Ognjišče, dragi prijatelji!
Leta so merila, s katerimi merimo svoje bivanje na tem svetu, zato so to tudi merila, ki nas opozarjajo, da je naše življenje izmerljivo, se pravi, da je omejeno. Ne glede na to, kdaj se bomo poslovili od tega življenja in ne glede na to, koliko takih novoletnih dni že imamo za seboj, je jasno, da smo z vsakim novim letom bliže tistemu novoletnemu dnevu, ki bo zadnji v našem življenju. In nihče od nas ne ve, ali ni to že letošnje novo leto, ali ni to že danes.
Če nas ta misel mogoče stisne pri srcu, se moramo spomniti, da smo v božičnem času, ko na poseben način doživljamo Božjo bližino, saj se je s človeškim rojstvom svojega Sina Bog neločljivo in nepreklicno povezal z nami, z vsakim od nas. Tako v siju svete noči, v svetlobi jaslic, začenjamo novo leto, novo obdobje našega življenja. In če nas odhod starega in nastop novega leta spomni na našo minljivost, nas ravno jaslice spominjajo tudi, da nismo sami. Z nami bo tudi to leto Bog, ki se nam je na prvi božični dan pridružil in je potem na koncu s svojim vstajenjem potrdil, da živi in zato ostaja z nami. Z nami bo njegova Mati Marija, ki nam jo je na križu Jezus dal za mater. Novo leto začenjamo tako s praznikom Božje Matere Marije, ki ni samo Božja Mati, ampak je hkrati tudi Mati nas vseh. Danes smo prišli sem na Brezje ob 10-letnici, odkar je to svetišče postalo naše narodno Marijino svetišče zato, da bi še bolj, še z večjim zaupanjem hodili v njenem spremstvu.
Mati, ki ima svojega otroka rada in mu v celoti zaupa, sprejema za svoje otroke tudi otrokove prijatelje. Velikokrat me je mati nekega mojega dobrega prijatelja sprejela kot za svojega sina, ko je ta živel daleč v tujini v misijonih. Tolikokrat mi je rekle: »Ko ti prideš na obisk, je kakor bi prišel naš Janez«. Če smo Jezusovi prijatelji, potem smo tudi Marijini sinovi in hčere in smo deležni enake Marijine ljubezni, kakor je je bil deležen Jezus sam.
V novo leto stopamo torej v zavesti, da je z nami Bog in da je z nami Mati Marija. To je najprej podlaga in vir našega življenjskega zaupanja. Zaupati smemo v Boga, saj je naš Oče, ga kličemo za svojega očeta, kakor poudarja apostol Pavel v berilu, ki smo ga pravkar prebrali. Kaj pa se nam lahko hudega zgodi, če je z nami Bog Oče, če je z nami naš brat Jezus in če je z nami njegova in naša mati Marija?
Zaupamo v Boga, pa tudi Bog zaupa v nas. O, tudi On zaupa v nas. Kajti, dal nam je začeti novo leto – in to je znamenje njegovega zaupanja, da bomo to leto dobro porabili. Pričakuje, da ga ne bomo zapravili, ampak porabili v njegovo slavo in svojo srečo.
Veliko stvari se bo v tem letu zgodilo, ki ne bodo odvisne od nas. Ali pa bomo mi čez leto in dan, če bomo še pri življenju, boljši ali slabši, bolj ali manj modri, v boljših ali slabših odnosih z Bogom, z drugimi in s seboj, to pa je odvisno od nas. Ni od mene odvisno, koliko dni, mesecev ali let bom še živel. Od mene pa je odvisno, kako bom preživel ta preostanek mojega življenja. Od mene je odvisno, ali bom to leto izboljšal ali poslabšal svoje odnose z drugimi ljudmi in z Bogom. Na prvi dan novega leta bodimo torej najprej hvaležni za vse možnosti, ki nam jih odpira Bog in nas vabi, da sodelujemo z njim pri našem odrešenju in pri odrešenju sveta.
Naše vere, duhovnega bogastva, ki nam ga v veri doživljamo in imamo, ne moremo zadržati sami zase. V evangeliju smo slišali, kako so se pastirji od staje, v kateri so našli sveto družino, vrnili nazaj k svojim čredam. Toda niso bili več isti ljudje, bili so polni veselja, poguma, zavzetosti. Kar so zvedeli, tega niso mogli zadržali zase, postali so apostoli, postali so misijonarji. Začeli so pripovedovati in oznanjati. To je tudi naša naloga, to je naloga Cerkve, naše Cerkve. Pa ne samo nekaterih v tej Cerkvi, ampak vsakega njenega člana. Vsakdo od nas je poklican, da po svojih močeh in sposobnostih sodeluje pri tem poslanstvu Cerkve. Leto, ki ga začenjamo, naj bo torej tudi leto še bolj velikodušnega sodelovanja nas vseh pri različnih dejavnostih in nalogah po naših župnijah in drugih krščanskih občestvih. Tudi za to nam to novo leto daje Bog. Daje nam ga, ker zaupa v nas, da ga ne bomo zapravili.
Bog je z nami. Na to pa nas ne spominja samo božično praznovanje, samo te lepe jaslice, ampak še veliko bolj vsaka sveta maša, ki ni samo spomin, ampak se v njem ta Božja bližina in Božje spremstvo na naši življenjski poti uresničuje na najbolj stvaren način. V podobi kruha je Jezus res z nami, po tem kruhu je v nas, da bi mi bili v Njem, da bi živeli iz iste ljubezni, s katero je prišel med nas, živel z nami, za nas trpel in umrl ter vstal. Letos bomo na evharističnem kongresu utrdili in okrepili to našo vero in našo zavezo, da hočemo še bolj živeti iz te osrednje skrivnosti naše vere, da hočemo sveto evharistijo, sveto mašo postaviti v samo središče svojega življenja, da bomo živeli iz tiste ljubezni, s katero je Jezus dal življenje za nas. In če bomo živeli res iz te Božje ljubezni, potem bomo živeli tudi iz odgovornosti za Božje stvarstvo. Danes, prvega januarja, je tudi svetovni dan miru. In za letošnji dan miru je sveti oče posebej opozoril na našo odgovornost za božje stvarstvo – o podnebnih spremembah in vseh nevšečnostih, pa ne samo nevšečnostih, o vseh nesrečah, ki se lahko zaradi tega zgodijo, je v našem javnem mnenju veliko povedanega in pripravljajo in organizirajo se velike mednarodne konference. Toda nič se ne bo spremenilo, če se ne bo spremenila naša notranja drža, če se ne bo spremenila naša moralna odgovornost, če se ne bomo bolj živo zavedali, da nam je Bog zaupal svoje stvarstvo, ne da ga brezobzirno izkoriščamo in plenimo, temveč, da ga z odgovornostjo oskrbujemo tako, da bodo lahko tudi tisti rodovi, ki bodo prišli za nami, živeli v tako lepem okolju, v kakršnem živimo mi. To je ta zavest odgovornosti za bližnje, tudi za tiste, ki še niso, pa bodo prišli prebivat na naš svet in vse to lahko upoštevamo, vse to lahko v svojem življenju uporabljamo in na to mislimo, če bomo imeli pred očmi Božjo besedo, če bomo imeli pred očmi to, kar je povedano v Svetem pismu, da smo oskrbniki tudi narave, in zato odgovorni pred Bogom.
Drage sestre in dragi bratje! Zbrani tukaj v svetišču Marije Pomagaj na Brezjah verujemo v Boga, ki vodi naše življenje in nam naklanja novo leto. Zato sprejemamo to leto z velikim zaupanjem in hvaležnostjo. Nismo prepuščeni slepemu naključju, ampak sta z nami Bog naš Oče, Jezus naš brat in naša Mati Marija. Naša prošnja zato je, da bi tudi to leto z vsem tistim, kar nam bo prineslo, rasli v veri in v spoznanju Božje ljubezni do nas, da bi to ljubezen tudi mi vedno bolj posnemali in jo skupaj z vso Cerkvijo oznanjali po naši domovini.
Zato vam tudi jaz, drage sestre in dragi bratje, na ta novoletni dan ne morem želeti boljšega kakor to, da bi tako močno ljubili Boga, da bi nam vse, kar bomo v tem letu doživeli, pripomoglo k dobremu, se pravi k večji plemenitosti, dobroti, potrpežljivosti in zvestobi ter bi vsi skupaj kot Cerkev v tem letu v čim večji meri izpolnili, kar Gospod pričakuje od nas. Amen.
Papež Frančišek je ob koncu splošne avdience napovedal kanonizacijo dveh mladih laikov v svetem letu. Računalniški genij Carlo Acutis bo za svetnika razglašen na dan otrok in najstnikov, ki ga ...
V Kamniku so dobili novo osnovno šolo Frana Albrehta. Na uradnem odprtju je šolo blagoslovil kamniški župnik Luka Demšar. To pa je, po neuradnih informacijah, vznemirilo eno od učiteljic šole, ki ...
Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...
Nada Zupančič je zakonska in družinska terapevtka ter karierna svetovalka, žena in mati treh odraščajočih otrok. V jutranjem svetovalnem pogovoru smo z njo govorili o najstnikih. Kakšno obdobje je ...
Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...
Tako kot radio Ognjišče, praznuje trideset let delovanja tudi skupina veteranov pri folklorni skupini Tine Rožanc. Ob prazničnem jubileju pripravljajo to soboto, 23. novembra, koncert v Antonovem ...
