Vera Mejak: Slovenija potrebuje strokovnost, poštenje in več spoštovanja med ljudmi

Oddaje 11. 08. 2026, 13:30 Alen Salihović

Slovenija je od osamosvojitve naredila velik razvojni korak, zlasti na področju infrastrukture in dostopnosti, danes pa se po oceni nekdanje finančnice, pravnice in vodje direkcije Banke Slovenije Vere Mejak sooča z zastojem ter številnimi izzivi na področju javnih financ, pravosodja, politične kulture in delovanja javnega sektorja. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je spregovorila tudi o prihajajočih lokalnih volitvah, upravljanju občin ter o tem, kaj bi se Slovenija lahko naučila od Španije.

Slovenija je napredovala, a je trenutno v zastoju

Mejakova, ki del leta preživi v Španiji, je ob pogledu na razvoj Slovenije poudarila predvsem napredek, dosežen po osamosvojitvi. Kot nekdanja podjetnica na področju nadzora kakovosti v gradbeništvu dobro pozna razvoj slovenske infrastrukture.

Izpostavila je gradnjo cest, avtocest in drugih prometnih povezav, s katerimi so tudi bolj oddaljeni kraji dobili boljši dostop do večjih središč, zdravnikov in bolnišnic. To je po njenem nedvomno razvojni dosežek. Kljub temu ocenjuje, da je Slovenija trenutno »malce v zastoju«.

Kritična do stanja javnih financ

Pomemben del pogovora je bil namenjen javnim financam. Mejakova meni, da je kritika visoke javne porabe v času prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba upravičena. Pri tem se je sklicevala na evropske gospodarske kazalnike, ki jih spremlja med bivanjem v Španiji. »Strmo smo padali na lestvici konkurenčnosti, dvigali smo se na lestvici zadolženosti. Na lestvici inflacije sta bili samo dve državi v Evropi za nami, Litva in Latvija. To so sami minusi. Plusov nisem zaznala.«

Opozorila je tudi na produktivnost, izvoz in zadolženost. Ob tem je poudarila, da ne pozna vseh aktualnih podatkov in veljavne finančne zakonodaje dovolj podrobno, da bi lahko ocenjevala posamezne odločitve sedanje oblasti. Kot nekdanjo finančnico jo predvsem zanima, ali Slovenija spoštuje mednarodne pogodbe, redno odplačuje kredite in obresti ter ohranja solventnost in kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih. »Ta trenutek zagotovo ni kriza tako velika, da bi bili potrebni kakšni posebni ukrepi. Pomembno pa je, da imamo na odgovornih mestih ljudi, ki obvladajo razmere.«

Najprej dolgovi, nato investicije

Če bi morala določiti prednostne naloge pri urejanju javnih financ, bi Mejakova najprej poskrbela za odplačilo zapadlih obveznosti. »Najprej se rešiš dolga, da imaš potem tisto, kar ti ostane, za svojo porabo.«

Po njenem bi bilo treba nato razpoložljiva sredstva vlagati predvsem tja, kjer se lahko čim prej povrnejo in ustvarijo novo vrednost. Temu bi morala slediti celovita bilanca: koliko je država pridobila, koliko izgubila, kaj ima na voljo in kaj dejansko potrebuje.

Podobno pričakuje tudi od nove vlade. Po njenem mora najprej ugotoviti dejansko stanje na posameznih ministrstvih: koliko je neplačanih obveznosti, koliko računov še prihaja in koliko denarja bo treba nameniti za poravnavo starih dolgov. Šele nato je mogoče realno načrtovati prihodnjo porabo.

Pri krizah ni mogoče gledati samo na končni račun

Ob očitkih glede velike javne porabe v času epidemije covida-19 je Mejakova opozorila, da je treba krizne ukrepe presojati tudi glede na posledice, ki bi nastale, če država ne bi ukrepala. Kot primer je navedla nabavo zaščitne opreme v času epidemije. Čeprav je del mask ostal neporabljen, po njenem to samo po sebi še ne pomeni zapravljanja. Spomnila se je lastne izkušnje na Kanarskih otokih, kjer je zaradi pomanjkanja zaščitne opreme oblast močno omejila gibanje prebivalcev.

Pri presoji takšnih odločitev bi bilo zato treba ugotavljati, kakšna škoda bi lahko nastala brez pravočasnega ukrepanja, hkrati pa preverjati, ali je bila poraba pretirana oziroma ali se je kdo pri njej neupravičeno okoristil.

Pravosodje mora biti hitrejše

Mejakova ima izkušnje tudi iz pravosodja, saj je med drugim delala kot namestnica tožilca pri zahtevnih primerih gospodarskega kriminala in kot svetovalka na ustavnem sodišču. Čeprav poudarja, da današnjega pravosodnega sistema ne spremlja dovolj podrobno za celovito oceno, opaža predvsem predolge postopke in zastaranja. »Preveč je popuščanja, predolgo se procesi vlečejo, zastarajo zadeve, ki ne bi smele.«

Posebej gospodarski kriminal bi moral biti po njenem obravnavan hitreje. Zaupanje v pravosodje je namreč ključno zato, ker ljudje od sodišč pričakujejo zaščito svojih pravic in pravično odločitev.

Ob kritikah ustavnega sodišča je bila previdnejša. Meni, da je treba ustavnim sodnikom omogočiti, da opravijo svoje delo, po odločitvi pa je legitimno predstaviti argumentirano kritiko. Kot nekdanja svetovalka ustavnega sodišča poudarja, da sodniki pogosto odločajo o izredno zahtevnih vprašanjih z daljnosežnimi posledicami.

Slovenija in Španija: politični boj naj se konča z volitvami

Del pogovora je bil namenjen primerjavi politične kulture v Sloveniji in Španiji. Mejakova meni, da je pomembna razlika predvsem v odnosih po volitvah. Po njeni oceni je politični boj v Španiji pred volitvami lahko zelo oster, toda po volitvah poražena stran sprejme rezultat. »Tisti, ki zmaga, zmaga, tako kot na nogometnem igrišču.«

V Sloveniji pa po njenem politični spopad traja tudi po volitvah. Kritična je do žalitev, obtoževanja in nenehnega vračanja k starim sporom. Prepričana je, da bi morali več spoštovanja pokazati tudi do državnih institucij. »To je osnovna kultura naroda – spoštovanje institucij, ki so institucije tvoje države.«

Slovenci smo delovni, a uspehu pogosto ne privoščimo

Kljub številnim kritikam je Mejakova poudarila lastnost, zaradi katere Slovenijo visoko ceni – delavnost ljudi. »Slovenci so delovni. Zelo delovni.« Posebej je izpostavila ljudi iz Zgornje Savinjske doline, Koroške in osrednje Slovenije. Svobodno podjetništvo je po njenem omogočilo, da se lahko delavnost in pobuda posameznika bolj izrazita.

Bolj kritična pa je do odnosa do uspešnih posameznikov. Meni, da je v Sloveniji še vedno preveč zavisti do ljudi, ki s svojim delom ustvarijo premoženje. Po njenem so tudi davčne obremenitve v Sloveniji previsoke, čeprav je ob vprašanju optimalne višine davkov poudarila, da področja trenutno ne pozna dovolj podrobno za natančnejšo presojo.

Pri županih najprej poštenje

Pred jesenskimi lokalnimi volitvami Mejakova volivcem svetuje, naj pri kandidatih najprej presojajo njihovo osebno poštenost. »Pri lokalnih volitvah absolutno poštenje. Župan ima roko nad financami občine, nad denarjem, ki tja priteka. Kam se bo razporejal, ima glavno besedo.«

Kot pozitiven primer je navedla občino Ljubno v Zgornji Savinjski dolini, kjer so ji domačini po katastrofalnih poplavah pripovedovali, da župan skrbno nadzoruje, kam je namenjen vsak evro in katere projekte je treba obnoviti. Drugačen primer je po njenih besedah Gornji Grad, kjer naj ne bi izkoristili možnosti za pridobitev štirih milijonov evrov za obnovo škofijskega dvorca.

Glede omejevanja števila županskih mandatov ni ponudila enoznačnega odgovora. Dolgotrajno opravljanje funkcije lahko po njenem prinese določena tveganja, vendar predvsem na podeželju ljudje svoje župane in njihovo delo zelo dobro poznajo.

Ostra kritika razmer v Ljubljani

Precej ostrejša je bila pri oceni upravljanja Mestne občine Ljubljana. Kritična je predvsem do dolgoletnega župana in do odziva občanov ob spornih projektih, med katerimi je omenila kanal C0. Po njenem samo protestiranje ni dovolj, temveč morajo občani svojo voljo jasno pokazati predvsem na volitvah. Prav volitve so namreč demokratično sredstvo, s katerim lahko prebivalci zamenjajo vodstvo, če z njegovim delom niso zadovoljni.

Več nadzora tudi pri velikih gradbenih projektih

Kot nekdanja solastnica podjetja za nadzor kakovosti v gradbeništvu je opozorila še na področje velikih državnih investicij. Po informacijah, ki jih dobiva iz stroke, naj bi prihajalo do pritiskov na podizvajalce in nadzornike kakovosti. Zato meni, da bi morali biti pristojna ministrstva, DARS in drugi državni organi bistveno pozornejši na izvajanje razpisov, kakovost del ter odnose med glavnimi izvajalci in podizvajalci. »Zelo, zelo je treba paziti,« je poudarila in dodala, da so učinkoviti notranji nadzori pri velikih infrastrukturnih projektih nujni.

Slovenija potrebuje spravo

Ena najmočnejših misli pogovora je bila namenjena slovenskim zgodovinskim in političnim delitvam. Mejakova meni, da Slovenija preveč energije izgublja z vračanjem k sporom preteklih generacij. »Zato, da se dva, ki sta si bila do včeraj sovražna in nasprotnika, pobotata, da pozabita in odpustita grehe, je treba imeti predvsem spoštovanje drug do drugega.«

Kot zgled je navedla Španijo, ki je prav tako prestala krvavo državljansko vojno. Prepričana je, da bi morali tudi v Sloveniji dostojno pokopati vse mrtve, ne glede na to, kateri strani so pripadali, sedanje generacije pa bi morale iskati pot naprej. Po njenem brez osnovnega medsebojnega spoštovanja ni mogoče pričakovati niti boljše politične kulture.

»Premalo veselja, premalo optimizma«

Življenje v Španiji ji je pokazalo tudi drugačno vsakdanjo kulturo. Špance opisuje kot gostoljubne, odprte in vesele ljudi. V Sloveniji po njenem pogreša več spontanosti in življenjskega optimizma. »Premalo veselja, premalo neke radoživosti, premalo optimizma.« Prepričana je, da bi se moralo spreminjanje družbe začeti že v šoli. Poleg znanja in tekmovalnosti bi morali otrokom več govoriti o solidarnosti, pomoči drugim, etiki, kulturi, odpuščanju in medčloveških odnosih.

Kljub kritičnemu pogledu na številna področja Mejakova ostaja optimistka. Slovenija je po njenem v preteklosti prestala tudi veliko težja obdobja, zato razlogov za obup ni. Njeno sklepno sporočilo politiki in družbi je bilo zato odločno: »Ne, ne, ne. Udariti po mizi in iti naprej.«