Jan Macarol | (foto: Mirjam Judež)
Umetna inteligenca, Slovenija zunaj meja in geopolitika: med priložnostjo in nevarnostjo zaostanka - 2. del pogovora z Janom Macarolom
Spoznanje več Alen Salihović
Drugi del pogovora z Janom Macarolom v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" je šel v smer, kjer se po njegovem najbolj vidi razlika med državami prihodnosti in državami preteklosti: umetna inteligenca, tehnološka suverenost, digitalna pismenost ter položaj Slovenije v mednarodnem okolju.
“AI zgodaj”: Od testiranja OpenAI do vsakdanje rabe
Macarol je razkril, da se je z umetno inteligenco resneje srečal že leta 2021, ko je zaradi tehnoloških projektov prišel v krog zgodnjih testiranj. Opisuje šok, ko je prvič dojel, kako hitro se bodo poslovni modeli in delo spremenili.
AI danes uporablja kot pomočnika pri pripravi vsebin, ob poudarku, da ideja ostaja njegova, tehnologija pa pomaga pri izvedbi, strukturiranju in “brusu”, ki naredi zapis bolj učinkovit za širšo publiko. Pri tem je omenil tudi pomembno psihološko komponento: dolgotrajna raba ustvarja občutek sinergije, ker sistem iz zgodovine pogovorov “pozna” uporabnika in mu vrača presenetljivo osebne odzive.
Prihodnost dela: Najprej kaos, potem preoblikovanje družbe
Macarol ocenjuje, da bo prvi val prinesel precejšen kaos: v nekaj letih lahko nastopi visoka stopnja brezposelnosti v pisarniških in administrativnih poklicih, kasneje pa močan val robotizacije tudi v industriji. Ob tem zavrača argument, da “nekaterih del robot ne bo mogel opraviti” – po njegovem se bo tehnološka meja premikala hitreje, kot si danes predstavljamo.
V tem prehodu vidi ključno politično potrebo: država bi potrebovala tehnično kompetentno, vizionarsko vodstvo, ki zna družbo “spraviti na drugo stran” preobrazbe.
Demokracija pod pritiskom: "Deepfake", algoritmi in manipulacija
AI po njegovem odpira velik izziv demokraciji in resnici. Prihaja obdobje, ko bo težko ločiti resnično od generiranega: slike, video, avdio, digitalni avatarji – vse to postaja dostopno. Omenil je, da se ukvarja tudi s sintezo zvoka in da se bo v prihodnje realno zgodilo, da bo mogoče posneti prepričljiv video pogovor iz samega scenarija.
Tu izpostavi digitalno pismenost kot ključen družbeni predmet – ne le kot tečaj, ampak kot sistemski del izobraževanja. Posebej ranljivi so starejši, ki lažje klikajo na škodljive vsebine in nasedajo manipulacijam.
AGI in etika: “Duh je že iz steklenice”
Pri vprašanjih etike je bil realističen: številni opozarjajo na nevarnosti AGI, a po njegovem smo “duha že spustili iz flaše”. Tehnologija postaja poceni in decentralizirana; mogoče jo je poganjati tudi lokalno, ne le v oblaku. Regulacija bo po njegovem težavna, ker bo zaostajala za hitrostjo razvoja.
V tem kontekstu je omenil idejo o uporabi AI za zaščito države pred zlorabami javnih sredstev – na primer z analizo razpisov, prijaviteljev in odstopanj. A hkrati opozori, da takšni sistemi niso poceni: resna analiza pomeni velike stroške obdelave podatkov.
AI in zdravstvo: Od diagnoze do podaljševanja življenja
Na področju zdravstva vidi “lepo prihodnost”: boljše krvne preiskave, napredne tehnologije, AI asistenco pri diagnostiki. Ocenjuje, da se bodo stroški nekaterih danes zelo dragih posegov v prihodnje radikalno znižali, zato bo več dostopa in več možnosti zdravljenja.
Poudaril je, da bomo morali preživeti prehodno obdobje, v katerem bo zdravstvena revolucija pospešena in eksponentna.
Slovenija v digitalnem svetu: “Nimamo nobene vloge”
Ko je beseda nanesla na položaj Slovenije, je bil brez olepševanja: po njegovem Slovenija trenutno nima prave vloge v globalnem tehnološkem prostoru. Kot ključen manko je izpostavil infrastrukturno vprašanje: slovenska podjetja bi potrebovala lokalno procesorsko in strežniško infrastrukturo – nekakšen tehnološki hub –, da bi lahko razvijala AI rešitve znotraj države, brez odtekanja podatkov in brez popolne odvisnosti od tujih ponudnikov.
Umetno inteligenco je Macarol primerjal z “novo elektriko”: tako kot država zagotavlja ceste, bi morala zagotavljati osnovno digitalno infrastrukturo, ki podjetjem omogoča razvoj in varno obdelavo podatkov.
Slovenija in “svet zunaj”: Konkurenčnost, davki, beg možganov
V razmišljanju o gospodarstvu izpostavlja, da se Slovenija nahaja v okolju držav, ki so za delodajalce in strokovnjake pogosto davčno ugodnejše. Problem ni nujno v strošku dela za podjetje, ampak v neto izplenu za posameznika: če strokovnjak drugje na leto dobi bistveno več, je odločitev za selitev lažja.
Kot enega ključnih pogojev za stabilno okolje izpostavi predvidljivost: davčna zakonodaja bi po njegovem morala biti stabilna vsaj desetletje, sicer podjetja in posamezniki ne morejo načrtovati.
Geopolitika: Evropa med ameriškim ščitom in novim računom
Macarol je širši mednarodni okvir opisal kot kaotičen: Slovenija kot majhen igralec po njegovem preveč skače in včasih naredi več škode kot koristi. Pri tem je omenjal tudi simbolne poteze, ki lahko zvenijo odmevno, a nimajo jasne strateške teže.
Glede Nata in ZDA je poudaril, da je Evropa desetletja prosperirala pod ameriškim varnostnim ščitom, zdaj pa se geopolitične razmere spreminjajo – in “račun” bo treba plačati, bodisi finančno bodisi z večjo evropsko odgovornostjo za lastno varnost. Čeprav se ne strinja z grobimi metodami pritiska, meni, da je premik neizogiben.
V tej luči je kot primer razprave o Grenlandiji predstavil realističen pogled: gre predvsem za geostrateške interese in prihodnje potenciale arktičnega prostora, ne za romantizirane predstave “zelene dežele”. Svet se spreminja in z njim tudi težišča moči.
