P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

Novice 16. 01. 2026, 08:18 Alen Salihović

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

»Grenlandije ni mogoče kupiti«

»Če rečem zelo preprosto in po človeško: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo ‘kupil’ ali prevzel,« poudari p. Tomaž Majcen. »To je dom ljudi, ki sami odločajo o svoji prihodnosti in identiteti.«

Na politični ravni so sporočila jasna: Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje v okviru Danska, ključna pa je volja Grenlandcev samih. Javnomnenjske raziskave tudi v zadnjem obdobju kažejo, da velika večina prebivalcev ne podpira priključitve k Združene države Amerike.

»Takšni pogledi nas kot kristjane spominjajo na temeljno evangeljsko resnico: človek ni predmet prevzema, ampak bitje za skupnost. Spoštovanje dostojanstva, svobode in avtonomije posameznika in naroda je temelj pravičnih odnosov,« doda sogovornik.

Verniki: skrb, a ne strah

Med verniki, s katerimi se srečuje v Nuuku, prevladuje skrb, ne panika. »Ljudje so zelo ponosni na svojo deželo in kulturo, hkrati pa realistični glede geopolitičnih pritiskov. Pogosto slišim stavek: ‘O svoji prihodnosti želimo odločati sami in želimo, da se nas spoštuje.’«

Vernike bolj kot velike politične razprave zanimajo zelo konkretna vprašanja: varnost družin, delo, dostop do narave in ohranitev tradicionalnega načina življenja. »Veliko ljudi moli za modrost svetovnih voditeljev in za mir,« pravi p. Tomaž Majcen in dodaja, da je zavest o lastni identiteti med Grenlandci zelo močna.

Krščanska dežela z luteransko večino

Grenlandija je večinsko krščanska, pri čemer približno 90 odstotkov prebivalstva pripada luteranski Cerkvi, ki je že stoletja globoko vtkana v kulturno in družbeno življenje otoka. »Vera ljudi povezuje in jim daje tolažbo v zahtevnih življenjskih razmerah,« pojasnjuje misijonar.

Ob luteranski večini so prisotne tudi druge krščanske skupnosti, med njimi katoliška, ki je sicer majhna, a živa.

Majhna katoliška skupnost, a živa Cerkev

Med približno 57.000 prebivalci Grenlandije je katoličanov le med 500 in 800, večinoma gre za priseljence ali ljudi, ki so se Cerkvi pridružili na osebni poti vere. »V Nuuku imamo eno katoliško župnijo. Darujem svete maše, spremljam družine in sem na voljo vsakomur, ki išče duhovni pogovor ali molitev.«

Izzivov ne manjka: ogromne razdalje, različni jeziki in kulture. A prav v tem p. Tomaž Majcen vidi posebno lepoto svojega poslanstva: »Tu se zelo jasno čuti, da je Cerkev majhna, a živa – in da je svetloba evangelija potrebna tudi na skrajnem severu.«

Molitev za mir, spoštovanje in stvarstvo

Sogovornik pogovor sklene z vabilom k molitvi: »Prosim, molite za mir, za spoštovanje suverenosti narodov in za modrost odgovornih. Posebej pa vas vabim k skrbi za stvarstvo – grenlandsko arktično okolje je ena najbolj osupljivih, a tudi najbolj ranljivih Božjih mojstrovin.«

»Grenlandija vas pozdravlja – s tišino, s snegom in z upanjem,« še sporoča p. Tomaž Majcen. »Bog vas blagoslovi in lep pozdrav iz Nuuka.«