Papež francoskim oblastem: ne evtanaziji in nadomestnemu materinstvu

Papež in Sveti sedež 25. 09. 2026, 14:03 Marjana Debevec

Papež Leon XIV. je dopoldne začel štiridnevno potovanje po Franciji, med katerim bo obiskal Pariz, Lurd in Metz. Ob prihodu na letališče ga je pozdravilo sedemminutno zvonjenje zvonov vseh cerkva po državi. Najprej ga je v Elizejski palači sprejel francoski predsednik Emmanuel Macron, zatem pa je sledilo srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. Tudi popoldne bo imel sveti oče zelo intenziven program. Ob 15.00 bo prispel na sedež Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, kjer bo imel nagovor. Sledile bodo večernice v stolnici Notre-Dame s škofi, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnicami ter bogoslovci. Posebej pričakovano pa je večerno bedenje, ki se ga bo na stadionu udeležilo več kot 80 tisoč mladih.

Papež se je s francoskim predsednikom Macronom dlje zadržal v pogovoru od predvidenega, zatem pa je nagovoril predstavnike iz sveta politike in civilne družbe.

Potem ko je v nagovoru spomnil, da Francija že stoletja sveti kot kulturni, umetniški in duhovni svetilnik, je spomnil na njene krščanske korenine in velik doprinos, ki ga je dala na področju varovanja človekovih pravic.

Cerkev v dobro zapostavljenih

V dobro zapostavljenih je vedno delovala tudi Katoliška Cerkev v Franciji. 

»Pomislimo na dela svetega Vincencija Pavelskega, na karitativno prenovo 17. stoletja in tudi danes na številne katoliške ustanove, v katerih zdravstveni delavci spremljajo naše brate in sestre, ki jih je prizadelo trpljenje.

Njihovo pričevanje pozornosti in služenja je prava šola človeškosti, ki nam kaže veličino skrbi za človeka in nas živo spominja na edinstveno in nenadomestljivo vrednost vsakega človeškega bitja.«

Ne evtanaziji, nadomestvemu materinstvu, trgovanju z organi

V tej luči je papež poudaril, da je varovanje pravice do življenja temelj, brez katerega ni mogoče uresničevati nobene druge človekove pravice.

»Z zaskrbljenostjo opažam današnja odklanjanja družb, ki tvegajo, da bodo znanost in tehnologijo spremenile v pridobitno dejavnost ter spodbujale genske manipulacije, nadomestno materinstvo, trgovanje s človeškimi organi ali ponujanje načrtovane smrti.«

Varovanje vsakega človeka je po papeževih besedah odgovornost vsakega posameznika in vseh skupaj. Ta odgovornost pa se začne s spreobrnjenjem uma in srca ter zahteva resnično in nesebično zavzetost za naše brate in sestre.

Laična države ne izključuje kristjanov

Ob tem je spomnil, da laičnost države ne izključuje delovanja kristjanov v njej. »Kristjan, ki je vključen v javno življenje in deluje v skladu s svojo vestjo, razsvetljeno z vero, ne more biti razumljen kot nekdo, ki izvaja prozelitizem, ali kot grožnja edinosti domovine.

Prava laičnost namreč ne izključuje verske razsežnosti, ampak jo, nasprotno, sprejema kot vzgojni vir. Prav zato ima katoliška šola svoje mesto v vzgojno-izobraževalni podobi države, kakršna je Francija,« je bil jasen Leon XIV.

Prava laičnost po njegovih besedah torej ne pomeni izključevanja vere iz javnega prostora ali iz vzgoje, ampak prizadevanje, da bi država in verske ustanove med seboj sodelovale v službi skupnega dobrega, da bi svet imel življenje.

Znova pa je pozval tudi k prizadevanjem za dialog in mir ter zavedanju, da vojna ni neizogibna.