Papež na obisku v Subiacu | (foto: Vatican media)
Papež Leon XIV. poziva k politični odgovornosti v dobi umetne inteligence
Papež in Sveti sedež Alen Salihović
Papež Leon XIV. bo ob 60. svetovnem dnevu miru, ki ga bo Katoliška cerkev obhajala 1. januarja 2027, posebno pozornost namenil odgovornosti politike ter vplivu novih tehnologij in umetne inteligence na mir. Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju je sporočil, da je papež za svoje poslanico izbral temo »Razorožiti tehnologijo, služiti miru. Politika kot preventivna odgovornost«.
Sveti oče želi s tem opozoriti predvsem na moralno odgovornost političnih voditeljev in celotno človeštvo spodbuditi k varovanju dostojanstva vsakega človeka. Gradnja miru se mora po njegovem prepričanju začeti tudi z »razoroževanjem tehnologije«.
Umetna inteligenca ne sme postati sredstvo smrti
Tema nadaljuje enega osrednjih poudarkov prve papeževe okrožnice Magnifica humanitas, posvečene varovanju človeka v času umetne inteligence. Papež Leon XIV. je že ob predstavitvi okrožnice maja letos poudaril, da mora biti umetna inteligenca »razorožena« oziroma osvobojena logik, ki jo spreminjajo v sredstvo prevlade, izključevanja ali smrti.
Papež posebej opozarja na uporabo umetne inteligence v vojaške namene in pri sprejemanju odločitev, od katerih je odvisno človeško življenje. »Ni algoritma, ki bi lahko vojno naredil moralno sprejemljivo,« je zapisal v okrožnici in opozoril na nevarnosti, povezane s prepuščanjem vojaških odločitev umetni inteligenci.
Mednarodno skupnost zato poziva k oblikovanju skupnih dogovorov, ki bodo tudi ob uporabi novih tehnologij ohranili človeško odgovornost in humanitarna načela.
»Umetno inteligenco je treba razorožiti«
Papež Leon XIV. se zaveda, da je izraz »razorožiti umetno inteligenco« močan. Kot je pojasnil ob predstavitvi svoje okrožnice, ga je izbral namenoma. »Beseda je močna, vem, vendar je bila izbrana premišljeno, ker ta trenutek potrebuje besede, ki lahko pritegnejo pozornost, prebudijo vest in pokažejo poti, po katerih naj gre človeštvo,« je dejal.
Po papeževem prepričanju obstaja določena vzporednica z dolgoletnim prizadevanjem Cerkve za jedrsko razorožitev. Tako kot jedrska energija mora biti tudi umetna inteligenca v službi vseh in skupnega dobrega. »Odločitve o tehnologiji ne smejo biti nikoli ločene od vesti in odgovornosti,« poudarja papež.
Ko tehnologija oslabi kritično mišljenje, je ogrožen tudi mir
Sveti oče opozarja, da umetna inteligenca danes vpliva na številna področja človekovega življenja, na sprejemanje odločitev in tudi na način vojskovanja. Toda vprašanje tehnologije po njegovih besedah ni zgolj tehnično. Gre predvsem za vprašanje človeka, njegove svobode in odgovornosti.
»Mir ni samo odsotnost vojne, ampak pravičnost v delovanju. Ko pa tehnologija oslabi naš kritični čut, je ogrožen tudi sam mir. Vendar razorožitev ni dovolj. Graditi moramo,« je poudaril papež.
Prihodnost ne sme biti namenjena le privilegiranim
Sveti oče pri tem izhaja tudi iz svojih misijonarskih izkušenj v Peruju. Ob spominu na obnovo po poplavah je poudaril, da obnova ne pomeni samo nadomestiti tistega, kar je bilo uničeno. Pomeni tudi obnoviti medčloveške vezi, ponovno vzpostaviti zaupanje in prebuditi upanje v prihodnost. Pri tem nihče ne more delovati sam.
Enako velja za razvoj umetne inteligence. Po papeževem prepričanju jo bo mogoče usmeriti v skupno dobro samo s sodelovanjem vseh: tistih, ki tehnološke sisteme razvijajo, in tistih, ki občutijo njihove posledice; bogatih in revnih držav; institucij in posameznikov ter centrov moči in obrobij. Cilj mora biti, poudarja Leon XIV., »zgraditi prihodnost ne za peščico privilegiranih, ampak za celotno človeško družino«.
