Alenka Puhar | (foto: Tanja Dominko)
Alenka Puhar: Od refleksnih očitkov o fašizmu do zlorabe kulture v politične namene
Spoznanje več Urh Sušnik
Zamenjave oblasti v Sloveniji vedno znova sprožijo val ostrih političnih in medijskih odzivov. O stalnicah slovenske politične scene, delu v času socializma, nepredelanih vzorcih preteklosti ter o površinski in zlorabljeni rabi literature je spregovorila v oddaji Spoznanje več, predsodek manj novinarka, prevajalka in publicistka Alenka Puhar.
Vsakokratni prihod desnosredinske opcije na oblast v Sloveniji spremlja prepoznaven vzorec: desnici se hitro in brez prave vsebinske razprave pripnejo najtežje zgodovinske oznake. Puharjeva opozarja, da je antifašistična drža na slovenskem političnem prizorišču postala nekakšna stalnica in razpoznaven znak tistih, ki se imajo za levico. S tem se ustvarja vtis absolutne moralne večvrednosti in zgodovinske pravice do oblasti, politični tekmeci pa so označeni za nedemokratične in vredne izobčenja. Ob tem opozarja na številne paradokse takšne retorike – isti akterji, ki so pred časom desnici očitali antisemitizem, ji danes očitajo pretirano podporo Izraelu. Retorične zmerljivke so postale lahek način za doseganje moralne superiornosti brez dejanskega truda in tehtnih argumentov.
Sence preteklosti in dvojna merila
Slovenski javni prostor še danes obremenjujejo vzorci iz obdobja socializma. Puharjeva se spominja svojega novinarskega dela pri časniku Delo, ko so bile mnoge teme strog tabu, o drugih pa se je smelo pisati le z izjemno previdnostjo in uporabo pomanjševalnih izrazov.
Posebej kritična je do odnosa do nekdanje politične policije (Udbe), ovaduštva in zlorab oblasti v prejšnjem režimu. Medtem ko so tisoči posameznikov – med njimi kot znan primer Angela Vode – zaradi drugačnega mnenja prestajali krute zaporne kazni in stalen nadzor, se danes o tej plati preteklosti molči. Še več: ljudje, ki so sodelovali s tajno policijo, so po osamosvojitvi nemoteno zasedli vplivna mesta v medijskem in javnem življenju. Ob tem je nesprejemljivo in absurdno, ko posamezni politiki današnje parlamentarne preiskave lahkomiselno označujejo za »delovanje politične policije«, s čimer razvrednotijo resnični pomen tega pojma.
Orwell v primežu ideologije
Kot prevajalka Georgea Orwella je Puharjeva osvetlila tudi usodo njegovih del pri nas. Njen prevod kultnega romana 1984 je po izidu leta 1967 dolgo ostal skoraj neopažen, saj se je vladajoča politika raje delala neumno ali pa trdila, da so Orwellova svarila za samoupravni socializem nepomembna.
V zadnjem času pa Puharjeva opaža nov pojav: brezsramno ideološko zlorabo Orwellovih del. Kot očiten primer izpostavlja priredbo Živalske kmetije pesnika Andreja Rozmana Roze. V tej predelavi se spopad živali s človekom preslika v prehod iz socialistične Jugoslavije v samostojno Slovenijo, vodilne svinje pa postanejo kar akterji slovenske osamosvojitve. Da je zadeva še bolj sporna, je bila takšna interpretacija uvrščena v projekt Rastem s knjigo in razdeljena tisočem mladih. Kulturni resor tako s strani levice pogosto služi kot ključno orodje za ideološki boj in diskreditacijo osamosvojitvenih temeljev.
Pomanjkanje argumentov in napoved v vročo jesen
Na slovenski politični sceni je po oceni Alenke Puhar premalo retorično učinkovite, premišljene in z argumenti podprte razprave, preveč pa je cenejših diskreditacij ter ustrahovanja javnosti. Ker se političnim potezam in izjavam le redko kdo postavi na rob z jasnimi dejstvi, se takšni vzorci zlahka ohranjajo. Pred prihajajočo politično jeseni in novimi referendumi zato ne gre pričakovati umiritve, temveč še dodatno zaostritev političnih spopadov.
