Martin Nahtigal | (foto: Daniel Novakovič/STA)
Nesklepčna seja in ovadba zoper Bratuškovo dodatno zaostrujeta politične odnose
Novice Alen Salihović
Prve tedne po oblikovanju nove vlade zaznamujejo burni politični dogodki v državnem zboru. Nesklepčna seja, kazenska ovadba zoper predsednico parlamentarne komisije, razmerja med koalicijo in opozicijo ter vloga predsednice republike so teme, ki po besedah novinarja in urednika Martina Nahtigala kažejo, da bo politično ozračje tudi v prihodnjih mesecih ostalo zelo napeto.
Nesklepčnost državnega zbora razkriva odnos do odgovornosti
Nahtigal meni, da včerajšnja nesklepčnost državnega zbora ni zgolj tehnična težava, ampak predvsem odraz politične kulture dela opozicije. »To lahko razumemo kot prikaz njihovega karakterja. Gre za ljudi, ki na prvo mesto postavljajo sebe, svoje udobje in osebne prioritete,« je dejal.
Ob tem opozarja, da bo šele čas pokazal, ali je šlo za premišljeno politično taktiko ali zgolj za organizacijski spodrsljaj. Nenavadno se mu zdi predvsem dejstvo, da opozicija sama zahteva ustanavljanje preiskovalnih komisij, nato pa zaradi odsotnosti svojih poslancev ne zagotovi sklepčnosti parlamenta.
Po njegovem mnenju se kaže tudi težava dela politikov, ki so bili dolgo vajeni udobne parlamentarne večine, zdaj pa se privajajo drugačni vlogi.
Kazenska ovadba zaradi komisije za nadzor javnih financ
Nahtigal podpira odločitev Marka Lotriča in Monike Kirbiš Rojs, ki sta vložila kazensko ovadbo zoper predsednico Komisije za nadzor javnih financ Alenko Bratušek. Po njegovem prepričanju je bila seja komisije že v izhodišču sporna, saj je obravnavala domnevno nezakonito financiranje stranke Fokus v obdobju, ko ta še ni bila upravičena do financiranja iz državnega proračuna.
»Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, je prav, da se uporabijo pravna sredstva in da odgovorni za svoja dejanja tudi odgovarjajo,« poudarja.
Po njegovih besedah gre za nadaljevanje politične prakse iskanja nepravilnosti predvsem pri desnosredinskih političnih akterjih, pri čemer se po njegovem mnenju pogosto ustvarjajo predvsem medijske zgodbe.
Javne finance bodo eden največjih izzivov
Velik izziv nove vlade vidi v urejanju javnih financ. Prepričan je, da sedanja opozicija opozarja na javnofinančne primanjkljaje, čeprav je sama v prejšnjem mandatu po njegovih besedah vodila izrazito potratno finančno politiko.
Spomnil je na opozorila Fiskalnega sveta glede previsoko načrtovanih prihodkov, podcenjenih odhodkov in slabega črpanja evropskih sredstev. »Finančno načrtovanje je proces več let. Posledic štiriletnega ravnanja ni mogoče odpraviti čez noč,« poudarja.
Nova vlada bo morala po njegovem mnenju predvsem stabilizirati javne finance, zmanjšati birokracijo in ustvariti boljše pogoje za gospodarstvo ter podjetništvo.
Ob tem pričakuje, da bo opozicija izkoristila vsako priložnost za politične napade in medijsko izpostavljanje posameznih odločitev vlade.
Projektno sodelovanje stranke Resnica
Nahtigal zavrnitev partnerstva za razvoj s strani stranke Resnica razume predvsem kot politično odločitev, ki ne pomeni popolne izključitve sodelovanja.
Po njegovem mnenju Zoran Stevanović ostaja zvest konceptu projektnega sodelovanja, saj njegova stranka podpira posamezne zakonske predloge, ki so skladni z njenim programom, pri drugih pa deluje samostojno.
Takšen pristop ocenjuje kot mogoč model sodelovanja skozi celoten mandat državnega zbora.
Kritičen do predsednice republike
Velik del pogovora je namenil tudi vlogi predsednice republike Nataše Pirc Musar ob letošnjem dnevu državnosti. Po njegovem mnenju njen govor ni odražal povezovalne vloge predsednice države, temveč politično usmeritev.
»Videti je bilo, kot da predsednica predstavlja program svoje politične opcije, medtem ko je predsednik vlade nastopil bolj državotvorno in povezovalno,« ocenjuje.
Prepričan je, da bi morala predsednica države ostati nad dnevnopolitičnimi razpravami ter se oglašati predvsem ob vprašanjih, ki povezujejo državljane in predstavljajo temeljne civilizacijske vrednote.
Evropska unija ostaja simbol stabilnosti
Nahtigal komentira tudi najnovejše rezultate raziskave Eurobarometer, po kateri velika večina Evropejcev Evropsko unijo še vedno vidi kot območje stabilnosti. Po njegovem mnenju je to predvsem posledica dejstva, da Evropska unija predstavlja najdaljše obdobje miru in gospodarske stabilnosti na evropski celini.
Hkrati pa opozarja, da se zmanjšuje zaupanje v evropske institucije. Kot razloge navaja počasno odzivanje na vojno v Ukrajini, energetsko krizo, razmere v Afriki ter vse večje poseganje Bruslja v vrednostna vprašanja držav članic.
»Evropska unija mora znati izkoristiti še vedno visoko podporo državljanov in ponovno jasno določiti, katere pristojnosti sodijo na evropsko raven in katere morajo ostati v rokah držav članic,« meni.
Po njegovem prepričanju bo prav sposobnost evropskih institucij, da odgovorijo na te izzive, odločala o prihodnjem zaupanju državljanov v evropski projekt.
