Slovesnost posvečenja škofov je potekala v švicarskem kraju Écône, duhovnem središču bratovščine, kjer je mednarodno bogoslovno semenišče sv. Pija X. in kjer je pokopan nadškof Lefebvre. | (foto: Posnetek zaslona)
Bratovščina Pija X. zaradi posvetitve štirih škofov povzročila razkol?
Novice Marjana Debevec
Bratovščina sv. Pija X. je kljub opozorilom Svetega sedeža o nevarnosti razkola danes dopoldne posvetila štiri škofe brez papeževe privolitve. Posvečevalca sta bila dva škofa iz omenjene bratovščine, škofje pa so s tem dejanjem samodejno izobčeni iz Cerkve.
Bratovščina svetega Pija X. je tradicionalistična katoliška duhovniška družba, ki jo je leta 1970 v švicarskem Écônu ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre.
Nastala je kot odgovor na spremembe po Drugem vatikanskem koncilu, zlasti na področju bogoslužja, ekumenizma, verske svobode in odnosa Cerkve do sodobnega sveta. Njen cilj je bil ohraniti tradicionalno katoliško liturgijo in predkoncilski način duhovniške vzgoje.
Odnosi z Vatikanom so se zaostrili leta 1988, ko je nadškof Lefebvre brez papeškega dovoljenja posvetil štiri škofe. Papež Janez Pavel II. je dejanje označil za shizmatično in razglasil izobčenje udeleženih škofov.
Papež Benedikt XVI. je leta 2009 izobčenje štirih še živečih škofov odpravil kot korak k spravi, vendar bratovščina še danes nima urejenega kanonskega statusa v Katoliški cerkvi.
Čeprav so se v zadnjih letih odnosi med Svetim sedežem in bratovščino nekoliko izboljšali, Bratovščina svetega Pija X. še vedno ni v polnem kanonskem občestvu s Katoliško cerkvijo, dialog o njeni prihodnji ureditvi pa se nadaljuje.
Podelitev škofovskega posvečenja
Danes so kljub številnim opozorilom in povabilom papeža Leona XIV., naj tega ne storijo, podelili škofovska posvečenja štirim duhovnikom. S tem so po besedah svetega očeta storili težak greh, novo posvečeni škofje pa so izobčeni iz Cerkve.
»Kdor prekrši norme, ki so postavljene že več stoletij, se prekrši zoper Cerkev kot tako oziroma zoper Cerkveno edinost, kar je seveda hud prestopek oziroma gre,« je za naš radio pojasnil profesor na Teološki fakulteti dr. Simon Malmenvall.
Pojasnil je, da so zakramenti, ki jih ti duhovniki in škofje znotraj bratovščine podeljujejo sicer veljavni, predvsem kar zadeva krst, evharistijo in bolniško maziljenje.
»Problem pa tukaj nastane ne toliko pri veljavnosti, ampak pri legitimnosti, pri upravičenosti prejemanja zakramentov, ki jih delijo pripadniki te bratovščine.«
Kaj bi spremenili?
In kaj je njihov namen? Predvsem uveljavitev stanja pred vatikanskim koncilom.
»Moti jih tudi ekumensko gibanje, medreligijski dialog, češ da to oboje zmanjšuje resničnost in verodostojnost katoliške vere, da odpira pot relativizaciji, indiferentnosti in tako naprej.« Motijo jih tudi ukinitve nekaterih navad in običajev, kot je znižanje kriterijev pri postenju in podobno.
»Skratka: prepričani so, da so oni poklicani k temu, da rešijo Cerkev, da jo ohranijo takšno, kakršna je bila v desetletjih pred drugim vatikanskim koncilom ter da na tak način delujejo kot neke vrste steber pravovernosti, h kateremu se potem lahko zatečejo številni verniki in duhovniki,« je za naš radio še pojasnil Simon Malmenvall.
Krajšemu pogovoru z njim lahko prisluhnete v nocojšnjem mozaiku dneva, daljšem, v katerem bo bolj pojasnil okoliščine nastanka omenjene bratovščine in odnosih s Cerkvijo pa v nedeljo ob 9.00.
