Slovenski veleposlanik Franci But pozdravlja papeža | (foto: posnetek zaslona)
Papež v svojem prvem nagovoru diplomatom jasno obsodil pobudo za varen in dostopen splav
Svet Marjana Debevec
Papež Leon XIV. je danes prvič nagovoril diplomate, akreditirane pri svetem sedežu. Gre za enega najbolj pričakovanih govorov, v katerem Petrov naslednik izpostavi najvidnejše izzive sodobnega časa. Sveti oče je imel najdaljšega od javnih govorov do sedaj, v katerem se je zavzel za mir, spoštovanje svobode vesti in verske svobode ter človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Posebej je obsodil evropsko pobudo za varen in dostopen splav.
Papežu je prisluhnilo približno 400 diplomatov, akreditiranih pri Svetem sedežu. Med njimi je tudi slovenski veleposlanik Franci But. Papež je za izhodišče vzel razmišljanje sv. Avguština o nebeškem in zemeljskem mestu. Opozoril je pred širjenjem vojn in nasilja.
»Miru ne doživljamo več kot dar in zaželeno dobrino samo po sebi ali v prizadevanju za vzpostavitev urejenega vesolja, ki ga želi Bog, z bolj popolno obliko pravičnosti med moškimi in ženskami.«
Zaščita civilistov v vojnih spopadih
Poudaril je pomen mednarodnega humanitarnega prava, kateremu so se države zavezale, da bi ohranjale mir. »Ne moremo spregledati, da uničenje bolnišnic, energetske infrastrukture, domov in krajev, ki so bistveni za vsakdanje življenje, predstavlja resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Sveti sedež ponovno odločno obsoja vsako obliko vpletenosti civilistov v vojaške operacije. Prav tako upa, da bo mednarodna skupnost upoštevala, da je zaščita načela nedotakljivosti človeškega dostojanstva in svetosti življenja vedno pomembnejša od kakršnih koli nacionalnih interesov.«
Besede izgubljajo stik z realnostjo
V času geopolitičnih napetosti je pozval h gradnji pravične prihodnosti, ko se bodo ljudje lahko srečali in se pogovarjali. »Ponovno odkrivanje pomena besed je morda eden od glavnih izzivov našega časa.
Ko besede izgubijo povezavo z realnostjo in ko realnost sama postane sporna in na koncu nekomunikativna, postanemo kot dva človeka, na katera se sklicuje sv. Avguštin, ki sta prisiljena ostati skupaj, ne da bi eden od njiju razumel jezik drugega.
Avguštin ugotavlja, da se, citiram, 'neme živali, celo tiste različnih vrst, med seboj razumejo lažje kot ta dva posameznika'.«
Opozoriti je treba tudi na paradoks, da se to oslabitev jezika pogosto sklicuje v imenu svobode izražanja same. Vendar pa je ob natančnejšem pregledu resnica ravno nasprotna, saj svobodo govora in izražanja zagotavlja prav gotovost jezika in dejstvo, da je vsak izraz zasidran v resnici.
Pomen besed je danes pogosto fluiden in spremenljiv, jezik je vedno bolj orožje za dosego lastnih ciljev. Zato je pozval k dialogu, tako v družinah, kot v družbi in še posebej na družbenih omrežjih ter izpostavil pomen resnice v izražanju.
Močno napadena verska svoboda
Svoboda vesti je po njegovih besedah danes pogosto pod vprašajem. V nevarnosti je tudi verska svoboda. »Ne smemo spregledati, da je preganjanje kristjanov še danes ena najbolj razširjenih kriz na področju človekovih pravic, ki prizadene več kot 380 milijonov vernikov po vsem svetu.
Zaradi svoje vere so izpostavljeni visoki ali skrajni stopnji diskriminacije, nasilja in zatiranja. Ta pojav prizadene približno enega od sedmih kristjanov po vsem svetu, v letu 2025 pa se je zaradi trajajočih konfliktov, avtoritarnih režimov in verskega ekstremizma še poslabšal.«
Omenil je države, kjer so kristjani posebej preganjani, kot sta Nigerija, Bangladeš, območje Sahela in Mozambik.
Napadena družina in življenje
V Evropi in ZDA pa so kristjani pogosto preganjani, ker zagovarjajo dostojanstvo najbolj šibkih: nerojenih ali beguncev ali ko zagovarjajo tradicionalno družino.
»Kljub svoji osrednji vlogi se institucija družine danes sooča z dvema ključnima izzivoma. Po eni strani obstaja v mednarodnem sistemu zaskrbljujoča tendenca, da se zanemarja in podcenjuje njena temeljna družbena vloga, kar vodi k njeni postopni institucionalni marginalizaciji.
Po drugi strani pa ne moremo prezreti vse bolj boleče realnosti krhkih, razpadlih in trpečih družin, ki jih pestijo notranje težave, med njimi tudi zaskrbljujoče pojave, kot je nasilje v družini.
Poklic k ljubezni in življenju, ki se pomembno kaže v izključni in nerazvezni zvezi med žensko in moškim, vključuje temeljni etični imperativ, da se družinam omogoči sprejemanje in polno skrb za nerojeno življenje.«
Zaskrbljenost zaradi pobude za varen in dostpen splav
To je po papeževih besedah še posebej pomembno v državah, kjer se srečujejo z upadanjem rojstev. Vsako človeško življenje je zato neizmeren dar je dejal sveti oče in dodal:
»V zvezi s tem Sveti sedež izraža globoko zaskrbljenost nad projekti, namenjenimi financiranju čezmejnega potovanja za dostop do tako imenovane pravice do varnega splava. Prav tako obžaluje, da se javna sredstva namenjajo za zatiranje življenja, namesto da bi se vlagala v podporo materam in družinam.
Glavni cilj mora ostati zaščita vsakega nerojenega otroka in učinkovita ter konkretna podpora vsaki ženski, da bo lahko sprejela življenje.«
Podobno je po njegovih besedah tudi s prakso nadomestnega materinstva, pri katerem krši dostojanstvo otroka, ki je zreduciran na izdelek, in matere, saj se izkorišča njeno telo.
Evtanazija, droge, trgovina z ljudmi
Sveti oče je pozval še k paliativni skrbi za bolne in ostarele, da bi preprečili evtanazijo. Opozoril je pred trgovino z drogami, ki uničuje mnoga mlada življenja. Zavzel se je tudi za pravično obravnavo zapornikov, še posebej političnih, in za odpravo smrtne kazni.
Napuh vodi v vojne
Opozoril je pred napuhom, ki vodi v vojne. Posebej je pozval k dialogu in miru v Ukrajini ter ponovil pripravljenost svetega sedeža, da sodeluje v mirovnih prizadevanjih. Pozval je tudi k trajnemu miru v Sveti deželi in se zavzel za obstoj dveh držav.
Ponovil je poziv je poziv k zaščiti človekovih pravic v Venezueli in opozoril še na nekatera druga krizna območja ter trgovino z ljudmi. Pozval je tudi k etičnemu ravnanju z jedrskim orožjem. Mir zahteva ponižnost in pogum, je veleposlanikom akreditiranim pri Svetem sedežu še dejal papež Leon XIV.



