Razmere v gorah se lahko hitro spremenijo in postanejo nevarne. | (foto: PixaBay)
Zaskrbljujoča statistika nesreč v gorah
Svetovalnica Nataša Ličen
Gorska reševalna zveza Slovenije v začetku leta tradicionalno predstavi analizo intervencij gorskih reševalcev za prejšnje leto. Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več. Reševanja pa so vedno bolj zahtevna. V zgodovini vodenja statistike nesreč v gorah je bilo po številu smrti lansko izstopajoče.
V gorah je lansko leto ugasnilo petdeset življenj, od tega petnajst tujih državljanov, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Vseh reševanj je bilo 633. Lani so rešili 767 ljudi. Nesreče v gorah so velikokrat usodne. Najpogostejši vzrok nesreče je v štiriindvajsetih odstotkih še vedno zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo.
Miha Primc, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije: »Obeležja vklesana v skale nas predramijo in opomnijo, posebej tudi nas gorske reševalce, ki to povežemo z reševanjem tudi tistih, ki jih, zaradi različnih okoliščin, nismo uspeli rešiti. Gorništvo je lep, a nevaren šport. Skoraj vsak dan se srečujemo z nesrečami, v zadnjih treh letih jih je skoraj še enkrat več. To pripisujemo množičnemu obisku gora. Posebej po koroni se pozna, ko je veliko ljudi takrat začelo hoditi v gore, neukih, popolnih začetnikov in pa tujih obiskovalcev, ki ne poznajo zahtevnosti naših gora, kljub relativno nizkim nadmorskim višinam.
Gorski reševalci smo vsi prostovoljci. Delamo prostovoljno in brezplačno, takšna je tudi naša strategija.
Če se bo država odločila zaračunavati na kakršenkoli način, je to v njenih rokah, ne naših. Mi bomo vedno hodili reševati, ne glede na to ali bo to plačljivo ali ne. Še vedno velja dobra, stara praksa, da v gore hodimo pripravljeni in z ustrezno opremo. Ta je dostopnejša in boljša, se je tudi več uporablja. Opažamo pa tudi sami, da je vse več teh »hitrih obiskovalcev«, ki skočijo na vrh in takoj nazaj, a vendarle naj imajo tudi ti s seboj vedno nek osnovni paket, poleg telefona še tekočino in zavoj prve pomoči. Res nikoli ne vemo, kaj nas čaka v hribih, vreme je spremenljivo in nenazadnje s tem lahko pomagamo tudi drugim.«
Na preventivni dejavnosti se veliko dela. Vsi deležniki pospešeno delamo na tem, da z obvestili in osveščanjem skušamo doseči čim večji krog ljudi, a glede na vsakoletno povečanje mase ljudi statistika še vedno kaže zobe in raste.
Družbena omrežja so (lahko)zavajajoča
»Gore nekateri resnično začnejo doživljati preko kavča, družbenih omrežij, lepih fotografij. Se morda potem tudi sami odpravijo na pot brez vnaprejšnjih znanj in priprav. Zaskrbljujoče je, da rešujemo skoraj polovico nepoškodovanih. Mi vedno priskočimo na pomoč, a številka govori o njihovi nepripravljenosti, da se ne zavedajo, kam odhajajo, so neodgovorni do sebe, do reševalcev ... Pri tem prednjačijo tuji turisti, ki se žal premalo pozanimajo o turah, na katere se odpravljajo. Informacije pridobivajmo od tistih, ki jim lahko zaupamo.«
Kako preprečiti nesreče?
Vseh se žal ne more. Lahko jih zmanjšamo. Izberimo turo, ki jo zmoremo. Na pot se pripravimo, uporabljajmo zanesljive zemljevide in aplikacije. Imejmo s seboj vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. O ostali opremi poglejte na spletno stran Gorske reševalne zveze Slovenije.
