Zajtrk pri muftiju: Želijo popravljati ta svet, ki gre v napačno smer

Cerkev na Slovenskem 04. 02. 2026, 15:14 s. Meta Potočnik

V Islamski skupnosti v Sloveniji so danes gostili medreligijski zajtrk, ki so se ga udeležili predstavniki vseh največjih verskih skupnosti pri nas. Dogodek je del svetovnega tedna medverske harmonije, ki na predlog jordanskega kralja Abdulaha II. in z odločitvijo ZN poteka prvi teden februarja. Srečanje je sovpadlo tudi današnjim mednarodnim dnevom človeškega bratstva, za katerega ima zasluge tudi pokojni papež Frančišek.

Vsak dan delajmo, da bo ta dan res prišel

Prvič smo ta dan obeležili 4. februarja 2021. Pobuda za ta dan izhaja iz Dokumenta o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno življenje, ki sta ga dve leti prej podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad al-Tajib v Abu Dabiju. Ta dan nas spodbuja, da naj pripadniki različnih verstev delamo vsak dan skupaj, da bo ta dan človeškega bratstva res prišel. Udeleženci, muslimani, katoličani, evangeličani in pravoslavni verniki so se strinjali, da je v medijskem prostoru vedno manj prostora za verske vsebine, so pa zato toliko bolj brane in iskane, saj človek sam sebi ne zadošča.

Porić: Visok nivo medverskega dialoga

Mufti Nevzet Porić je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad visokim nivojem medverskega dialoga pri nas in se hvaležno spomnil skupnih izjav, denimo tistih v podporo tradicionalni obliki družine in proti predlogu o prostovoljnem končanju življenja: »V Sloveniji smo lahko zgled, kajti sodelovanje med verskimi skupnostmi in Cerkvami v Sloveniji je na zelo visokem nivoju. Sam to zelo cenim in se veselim plodnega sodelovanja več ravneh, s katerim moramo nadaljevati. Naj spomnim, da smo skupaj podpisali že več skupnih izjav, denimo v podporo tradicionalni družini in proti predlogi zakona o prostovoljnem končanju življenja.

Svet v katerem živimo, je zelo dvoličen. Spremljamo, kaj se dogaja v svetu, kako se ljudje, posebej ljudje na oblasti obnašajo, kako teptajo vrednote, katerim smo vsi zavezani. Posebej, ko govorimo o naših univerzalnih vrednotah oz. tradicionalnih vrednotah, ki so skupne vsem verskim skupnostim, vsem ljudem in še posebej vernim. Z našim načinom življenja želimo na nek način popravljat ta svet, ki ki gre v napačno smer. Jaz mislim, da smo mi lahko kot verski skupnosti tudi v Sloveniji in širše nek korektiv družbe, ko včasih zaide v neko v neko stransko pot, da jo počasi vračamo vračamo na pravo pot.«

Kot verske skupnosti smo lahko tudi v Sloveniji in širše nek korektiv družbe, ki včasih zaide v stransko pot, da jo počasi vračamo na pravo pot.

Zore: Naročilo istega vsemogočnega Boga

V svojem nagovoru je nadškof Stanislav Zore opozoril na skupni temelj vseh veroizpovedi: »Vedno znova se moramo spominjati, da je Bog nad vsakim od nas rekel »BODI«. Iz Boga izhajamo. Vsakega izmed nas Bog pošilja: »POJDI!« To je naročilo istega vsemogočnega Boga, ki hoče ta svet prekvasiti svojo ljubeznijo. Po tem svetu hodimo kot pravoslavni, katoličani, muslimani … Ko pa stopimo pod tistimi oboki večnosti, smo pa samo še božji otroci. Zdaj nam to še ne gre čisto račun. Ne znamo še dovolj stopiti iz vseh izročil, ki jih dedujemo, ki jih živimo in nič narobe s tem. Veliko bo nebeško presenečenje, ko bomo spoznali, kaj pomeni biti božji otrok.«

Verniki kot sol modrosti

Zore je nadaljeval svojo misel z evangeljskim odlomkom o soli in luči in se navezal na muftija, ki je govoril o tem, kako moramo biti verni ljudje korektiv za ta svet, ki izgublja pravo smer. »Zlasti v skrbi za človeka in za njegovo resnično dobro. Nekateri starejši smo bili še krščeni tako, da smo dobili drobno zrnce soli. Prejmi sol modrosti. Sol ni le za to, da je hrana okusnejša, temveč je v starem svetu veljala za simbol modrosti. In mi verni ljudje, kristjani, muslimani, pravoslavni in kako drugače verni, moramo v ta svet prinašati to modrost, ki nam jo podarja Bog. Ne zato, da bomo pametni in vzvišeni nad drugimi, ampak zato, da bomo to modrost delili med druge. Saj sol skrbi tudi za to, da se stvari ne pokvarijo. Mi, verni ljudje, moramo v družbo, kjer, če uporabim Prešerno verz, »človek toliko velja, kar plača«, in kjer vladajo zakoni brezvladje in osebnih koristi posameznika ali koristi določene skupine. prinašati spoštovanje in skrb, posebej za tiste ljudi, ki so ogroženi, šibki, krhki in nemočni. Na ta način skrbimo, da se družba ne pokvari. Kjer je nepoštenje, ne zapademo v nepoštenje. Tam, kjer se z življenjem ravna nespoštljivo, mi stopimo slišali v bran življenja. To je ta konzervans v družbi tistih, ki ki verujemo.«

Izpostavil je tudi pomen poslušanja, ki je po njegovih besedah tudi v vseh verskih besedilih na prvem mestu. "Današnji svet potrebuje to sporočilo življenja, sporočilo sožitja, sporočilo poslušanja," je dejal v zvezi z današnjim dogodkom. Po njegovih besedah težava z dialogom med verskimi skupnosti nastane, če se začne vero in verska čustva zlorabljati za druge namene, za dosego ciljev, ki s samo vero nimajo nič opraviti.

Erniša: Vera povezuje ljudi

Da je današnji svet ne le razdrobljen ampak tudi razbit, pa je poudaril novi evangeličanski škof Aleksander Erniša, ki vidi v verskem dialogu upanje, saj vera povezuje ljudi: »Stik in odnos do do drugih verskih skupnosti od same reformacije naprej obstaja. Naj povem, da se je že Primož Trubar srečal s predstavnikom islamske skupnosti, ko ga je šel obiskat dejansko v zapor. V današnji družbi, ki je resnično včasih na trenutke celo razbita, ne le razdrobljena, je potrebno, da ta verski dialog živi naprej. In marsikdo se naslanja na nanj. Vemo, da so v številnih cerkvah in mošejah čudoviti mozaiki, ki so sestavljeni iz drobcev. Vsak košček sam zase ne pomeni veliko, a skupaj so lahko čudovit vzorec ali podoba. Tako moramo samo potrpežljivo sestavljati naše odnose. Umirjeno in počasi. Prišel bo čas, ko bo sestavljen v čudovito celoto. Kdaj bo to, ve Bog. Zato je res potrebno, da se potrudimo v naših odnosih in dialogu, da vsak vzame sebe kot majhen kamenček in se da v večjo sliko bratstva.«

Tudi diakon Srbske pravoslavne cerkve Petar Kozakijević kot pomembno ocenjuje, da verske skupnosti, ki imajo različne poglede na določene stvari, pokažejo, da je mnogo več stvari, ki jih združuje. Razlike med religijami in verskimi skupnostmi so "komplementarne in ustvarjajo širšo sliko, v kateri vsi hodimo po isti poti", je dejal. Po njegovem prepričanju je v današnjem svetu, v katerem vladajo delitve, nesporazumi, nestrinjanja in konflikti, zelo pomembno, da pokažejo, da lahko hodijo skupaj z roko v roki.

Dialog je mogoč

Po sproščenem pogovoru ob bosanskih dobrotah so vsi štirje verski predstavniki v okviru svetovne pobude posredovali skupno sporočilo o tem, da je dialog o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo skupnost in družbo, mogoč, kadar se mu vsi posvetijo z iskrenimi nameni in globokim zavedanjem, da je zmožnost dialoga predpogoj za ustvarjanje uspešnega in spodbudnega okolja.