Janša v ZN: Pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel

Svet 25. 09. 2026, 08:19 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Premier Janez Janša je v svojem govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov pozval svetovno organizacijo, naj razvije nov pristop do preprečevanja množičnih grozodejstev in k večji doslednosti pri izvrševanju načel, na katerih slonijo ZN.

Janša je spomnil na svojo pobudo iz leta 2012 za okrepitev mednarodnih mehanizmov za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Opozoril je, da pobuda kljub začetni podpori ni bila uresničena, med drugim zaradi novih kriz, pomanjkanja učinkovitosti institucij in dvojnih meril. "Danes smo še dlje od cilja, ki smo ga poskušali doseči pred 14 leti," je dejal. Ob letošnji temi zasedanja o obnovi zaupanja v ZN je vprašal, ali države svoja načela uporabljajo dosledno ali zgolj takrat, ko je to zanje politično priročno.

Pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel

Dejal je, da svet danes ni boljši, kot je bil takoj po drugi svetovni vojni, saj pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel, pri čemer je opozoril, da so ZN veliko svojega časa v zadnjih desetletjih posvetili vprašanju Palestine.

Janša je dejal, da je vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. "Vsako civilno življenje šteje," je dejal.

Ob tem je opozoril, da mora biti mednarodna pozornost do žrtev kriz dosledna ne glede na njihovo geografijo, politična zavezništva ali medijsko pozornost.

Opozoril na preganjanje kristjanov

Po njegovih besedah je bilo samo lani zaradi njihove vere ubitih več kot 4800 kristjanov, več kot 300 milijonov kristjanov po svetu pa se sooča z diskriminacijo in preganjanjem.

V Nigeriji se skupnosti po njegovih besedah že več kot desetletje soočajo z množičnimi uboji, ugrabitvami, uničevanjem vasi in verskih objektov ter razseljevanjem.

Obsodil je tudi zatiranje v Belorusiji in zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov. Slovenija po njegovih besedah podpira miren demokratičen prehod v Belorusiji, ki temelji na svobodnih in poštenih volitvah, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic.

Janša je omenil pobijanje nasprotnikov režima v Iranu, rusko agresijo proti Ukrajini pa je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN. Spomnil je na rusko zasedbo Krima leta 2014 in dejal, da Rusija takrat ni bila učinkovito ustavljena, kar je po njegovih besedah prispevalo k polni invaziji v Ukrajino leta 2022. "Rusko vodstvo je izbralo to vojno. Rusija je agresor. Ukrajina brani svoje prebivalstvo in svojo neodvisnost," je dejal Janša. Slovenija bo po njegovih besedah še naprej podpirala Ukrajino na njeni evropski poti, prihodnost Ukrajine pa je v EU.

Pozval je tudi k odgovornosti za zločine, storjene v vojni, ter k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premeščeni ali deportirani. Vsak morebitni mirovni dogovor mora po njegovih besedah temeljiti na Ustanovni listini ZN, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vsebovati verodostojna varnostna jamstva.

Večja preglednost odgovorov na krize

Na koncu je še pozval k večji preglednosti odgovorov ZN na krize z ustanovitvijo neodvisnega mehanizma, ki bo odgovoren Generalni skupščini in bi vsako leto predstavil primerjavo obsega, trajanja in resnosti večjih kriz z obsegom in naravo mednarodnega odziva. Ne za izdajanje političnih sodb, ampak zato, da se bo svet zavedal, kaj se dogaja, je pojasnil.

Predlagal je tudi okrepitev varovalk pred politično instrumentalizacijo mandatov in ustanov ZN. "ZN, ki ne znajo ohraniti svojih načel, sveta ne morajo prositi za zaupanje," je dejal.

"Odgovor ni v oslabitvi multilateralizma. Zaščititi ga moramo pred instrumentalizacijo," je dejal. Po njegovih besedah bo mogoče zaupanje obnoviti, ko bodo krize pomembne zato, ker trpijo ljudje, in ne zato, ker je politično priročno nanje opozarjati.