Vsak od nas je odgovoren za ustvarjanje varnega okolja za otroke in mladostnike

Novice 09. 05. 2026, 06:10 Marjana Debevec STA

Skupina za preventivno delovanje na področju zlorab v Cerkvi je pripravila etični kodeks ravnanja za ustvarjanje varnega okolja, ki naj bi ga podpisal vsak pastoralni delavec. S podpisom se obveže, da spoštuje dostojanstvo vsake osebe, da ve, kako prepoznati tvegana ravnanja in da je pripravljen ob utemeljenem sumu zlorabe tudi ukrepati. V luči predstavitvi kodeksa so na Teološki fakulteti pripravili okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi eden vidnejših predstavnikov na področju zaščite ranljivih jezuit p. dr. Hans Zollner.

Tanja Repič Slavič, ki kot terapevtka veliko dela z žrtvami, je poudarila, da žrtve včasih več desetletij zbirajo pogum, da bi povedale, kaj se je zgodilo. »Pomembno je, da žrtev sliši: verjamem ti, žal mi je, da se ti je to zgodilo in nisi kriva. Včasih so ti trije preprosti stavki tisti, ki se za vedno zapišejo v nek odziv.«

Ko se odprejo, morajo žrtve vedeti, kaj bodo naslednji koraki in kam se lahko obrnejo po pomoč. Da bi do zlorab čim manj prihajalo in bi zagotavljali varno okolje za otroke, mladostnike in ranljive osebe, so v Cerkvi na Slovenskem izdali etični kodeks, namenjen vsem, ki se v Cerkvi srečujejo z omenjenimi skupinami ljudi.

Prav vsak od nas je namreč odgovoren za zagotavljanje varnega okolja, je na okrogli mizi poudaril p. Hans Zollner. Obenem pa se moramo zavedati, da stanje nikoli ne bo popolno. Gre namreč za neprestan proces učenja.

Včasih tudi kdo pravi, da ne bi bilo treba govoriti o zlorabah, saj je v Svetem pismu vse povedano. »Ampak očitno to ni dovolj, sicer ne bi sedeli tukaj. Kaj Bog želi, da se pogovarjamo z našimi bližnjimi? Zakaj vedno znova pred nas postavlja ta vprašanja?

Mogoče zato, ker želi, da najdemo jezik, ne le v besedah, ampak tudi v gestah, simbolih, s katerimi bomo izrazili naše omejenosti in ranjenosti, naše neuspehe, naše prepričanje, o tem, kako smo močni in kako vse vemo ter obenem našo zavezo, da se bomo na pot odpravili skupaj z drugimi, tudi s tistimi, ki so bili prizadeti.«

Zato p. Zollner cerkvenim skupnostim želi predvsem poguma, da sprejmejo realnost in da v tej luči priznajo, da nimamo vseh odgovorov. »Obenem pa nam želim poguma, da bi naredili tiste korake, ki smo jih sposobni narediti. To vključuje tudi delo žrtvami, kljub temu, da vemo, da bomo morali plačati visoko ceno.

Toda zakaj smo na svetu? Zato, da bi živeli lahko, lagodno življenje, ali zato, da sledili Kristusu v tistih, ki so bili ranjeni? Obenem moramo imeti tudi pogum najti poti, kako spremljati tiste, ki so bili obtoženi zlorab.«

Zollner je izpostavil tudi pomanjkanje permanentnega izobraževanja pastoralnih delavcev, kot tudi pogovora o teh tematikah v skupnostih. Dokler bomo molčali, se stvari ne bodo mogle urediti.

Zato ima novi etični kodeks pri tem veliko vlogo. Kot je dejal član skupine za preventivo in direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič gre pri kodeksu tudi za vprašanje, kako lahko ustvarjamo okolje, kjer mladim poleg prostora za aktivnost ponujamo priložnost za rast na zdrav način.

V izjavi za medije je Tomažič poudaril, da je eden od namenov kodeksa senzibilizirati družbo, da se zlorabe dogajajo in da se dogajajo tudi v Sloveniji, pa tudi širiti zavedanje, da je vsak soodgovoren za ustvarjanje varnega okolja.

P. Tomaž Mikuš, ki je tudi sam končal izobraževanje s tega področja na papeški univerzi Gegoriana, pa je v izjavi za medije pojasnil, da jih po potrditvi kodeksa čakajo še nadaljnji koraki, da ta ne bo le črka na papirju, torej bo treba določiti, kdo vse ga mora poznati in kdo podpisati zavezo o njegovem spoštovanju.

Njihova skupina je kodeks, kot je pojasnil Mikuš, že predstavila skupinam katehistov, redovnih predstojnikov in pedagogov. Vsebine pa bodo širili tudi s programom usposabljanja, ki so ga v okviru mikro dokazil Univerze v Ljubljani začeli izvajati na teološki fakulteti. Program poteka v tesnem sodelovanju z inštitutom za antropologijo univerze Gregoriana.

Po Mikuševih besedah ga za manjšo skupino trenutno izvajajo poskusno, so pa v postopku pridobivanja mikro dokazila in načrtujejo, da bodo nov termin razpisali za jeseni. Vsebina programa obsega tako delo z žrtvami kot delo s storilci, pa tudi ukrepe, s katerimi ustvariti varen prostor.

 

Član skupine za preventivo pri Slovenski škofovski konferenci, ki je pripravila kodeks, jezuit p. Tomaž Mikuš je v predstavitvi na dogodku navedel, da kodeks vabi k skupni odgovornosti, da znamo spoštovati meje, prepoznati tveganja in ravnati pregledno in odgovorno.

Kodeks posebno skrb namenja varovanju mladoletnih in ranljivih odraslih, izpostavlja pa, da imajo vsi, ki vstopajo v življenje cerkve, pomembno vlogo, tako voditelji, pastoralni sodelavci, prostovoljci in verniki.

»S tem namreč gradimo kulturo, ki preprečuje telesno, psihično, čustveno, spolno in duhovno zlorabo ter ustvarja prostor zaupanja, varnosti in spoštovanja,« je pojasnil.

Na področju duhovne svobode je Mikuš kot pomembno izpostavil, da osebo spodbujajo k samostojnosti, ne k odvisnosti, da spoštujejo njeno življenjsko in duhovno pot.

»Kodeks jasno opozarja na nevarnost duhovne manipulacije. Nihče v cerkvi ne sme nastopati kot edini razsodnik, govoriti v božjem imenu, zahtevati slepo poslušnost ali uporabljati strah in prisilo,« je navedel.

Glede meja v poslanstvu po Mikuševih besedah kodeks navaja, da je treba pri pastoralnem delu jasno ločevati poslanstvo od zasebnega življenja. »Zasebni prostor ne sme postati prostor pastoralnega dela,« je opozoril.

Kodeks govori tudi o tem, kako morajo osebna srečanja in duhovno spremljanje potekati v varnem, jasnem in preglednem okolju. Poskrbeti je treba, da so vrata med srečanjem odklenjena in da je omogočen izstop ali dostop od zunaj, je opozoril Mikuš.