Čim več se smejte!

Naš pogled | 01.04.2025, 16:03 Marjan Bunič

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Naslednjih vrstic, prosim, nikar ne vzemite kot kritiko ali pokroviteljsko vsevednosoljenje pameti, ampak zgolj kot enega izmed pogledov z drugačnega zornega kota - v razmislek. Govoril bom o smislu za humor.

In spet nimam v mislih daru pripovedovanja šal. Tega nekateri imajo, drugi pač ne. Ne, govorim preprosto o splošnem odnosu do nečesa, kar se mnogim zdi zelo obrobno, neproduktivno in nevredno odraslega človeka ... Zame pa je smisel za humor ena od osnovnih karakteristik, po kateri 'spoznam' človeka. Po kateri ga 'začutim'. Po tem, ali je nekdo za hece in seveda za kakšne vrste hecev je.

Smisel za humor dostikrat odstira širino duha in svobodo misli. S humorjem se namreč človek že od nekdaj dviguje 'nad'. Nad stisko in strah, nad težave in skrbi, nad bolezen in nad bolečino ... In obratno. Tole povem zelo iskreno: bojim se ljudi, ki nimajo nobenega smisla za humor ...

Prav gotovo ste se že kdaj nasmejali do onemoglosti, da so vas že pošteno bolele trebušne mišice. Takrat je za nekaj trenutkov odpihnilo vse oblake, tesnobo, celo fizično bolečino, saj je smeh povzročil pokanje vezi, ki so oklepale telo, pljuča so se napolnila svežega zraka, mišice so se sprostile, kri je zaplapolala po žilah in prinašala energijo v vse kotičke ... Smeh prinaša moč. In ob pljusku moči prihaja nova perspektiva, z njo pa nova volja. Zato je občutek za humor izredno pomembna stvar v življenju. Pravzaprav je v marsikateri življenjski situaciji vitalnega pomena. S humorjem in  smehom presežemo svojo nesrečo, dvigneta nas nad občutke prestrašenosti, tesnobe, obupa in nemoči. Ljudje, ki so se sposobni nasmehniti lastni situaciji, se nehajo smiliti sami sebi, opogumljeni so in (kot rečemo sodobno) opolnomočeni. Humor razširi našo ozko usmerjeno pozornost, razširi nam sliko in ko vidimo več, kot le svoj problem, nam čestokrat pomaga najti rešitev.

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus.

Pa nikar ne recite, da me je zaneslo. Vse našteto ni zraslo na mojem zelniku, ampak je sad raziskav in opazovanj strokovnjakov. Ko so psihologi proučevali različne uspešne komedijante, so ugotovili, da so mnogi humor razvili kot orožje proti lastni bolečini. Veliki Charlie Chaplin je denimo odraščal v revščini, pri petih letih izgubil očeta zaradi alkohola, mati pa je po tem znorela. Spomnite se njegovih nemih in zvočnih filmov, v katerih iz slik človeške bede naredi čudovite zabavne prizore. Pa drugi svetovni velikani filmske komedije: Fernandel, Buster Keaton, Stan in Olio, Robin Williams ... Sami klovni z raztrganimi srci, ki so si jih zdravili tako, da so s smehom osrečevali druge ... In pri tem garali. Kajti delati dober humor je ena najtežjih stvari na svetu ...

Menda je dokazano, da ljudje, ki se veliko smejijo, živijo dlje. A ne le za telo, smeh je zdrav predvsem za dušo. Mati Terezija je nekoč zapisala: „Smeh pomete pajčevino z naših misli." Smeh je drža človeka. Smeh je njegova izjava. Mnogi bodo rekli, da jim v današnjih resnih časih krize moralnih vrednot, bolezni, naravnih katastrof, terorizma in vojnih konfliktov pač ni do smeha. Da je življenje vse preveč resno. A vse prej našteto so le objektivne okoliščine, v katere je pač postavljeno moje življenje. Okoliščine, ki se kar naprej spreminjajo, ne da bi mogel kaj dosti vplivati nanje. Naj se spreminjam z njimi? Naj se zresnim in zakrknem? Naj s smehom počakam, da okoliščine minejo? Pa bodo kdaj minile?

Ne, jaz v vsej tej norišnici raje ostajam jaz. In smeh je zelo pomemben del mene. Zato se rad smejim tudi svojim skrbem, težavam, strahovom, bolečinam ... Nenavadno pa je to, da se ob mojem smehu dosledno zmanjšajo.

Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri in na pravi način. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose ... Vanj lahko zavijemo tudi marsikatero bolečo resnico in tako omilimo ostrino bodljaja.

Ko so ga novinarji nekoč vprašali, koliko ljudi dela v Vatikanu, je mirno odgovoril: "Približno polovica."

Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se denimo duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Pa ogromno zgledov iz cerkvene zgodovine. Sveti Tomaž More naj bi denimo z značilno angleško duhovitostjo nagovoril krvnika, preden mu je ta odsekal glavo. Ko je nameščal brado na tnalo, mu naj bi dejal: »Spoštuj mojo brado, ona ni nič storila.« Tudi sveti papež Janez XXIII. je bil znan po svojem smislu za humor. Ko so ga novinarji nekoč vprašali, koliko ljudi dela v Vatikanu, je mirno odgovoril: "Približno polovica."

Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega ... Je pa to tudi nevarno! S smehom lahko namreč človek hitro koga okuži. Vendar tak virus rad širim naokoli. Še vedno je namreč najkrajša pot med dvema človekoma prav nasmeh ...Naj se vrnem na začetek. Današnji prvi april, dan za potegavščine, še ni končan. Želim vam, da bi vam uspelo vzeti si nekaj časa, razviti idejo in se dvigniti nad ujetost vsakdanjika, tako da nekoga presenetite s potegavščino, ga tako nasmejete in mu polepšate dan ter osvobodite svojega duha, da malce zaprhuta s krili. Naj vam uspe.

In čim več se smejte!