Telovska procesija | (foto: Rok Mihevc)
Telovsko procesijo vpisali v register nesnovne kulturne dediščine
Slovenija Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije so se pridružili trije novi vpisi. To so jazzovsko igranje, ki ima v Sloveniji več kot stoletno zgodovino, igranje na diatonično harmoniko, ki je eno od najbolj prepoznavnih slovenskih glasbil, in telovske procesije, povezane s prošnjo za blagoslov zemlje in letine.
V register je trenutno vpisanih 138 enot in evidentiranih 409 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Raznolike zvrsti, ki so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, po navedbah ministrstva za kulturo dokazujejo bogastvo in aktualnost nesnovne kulturne dediščine, njen pomen v sodobnem času ter njeno povezanost s posamezniki, skupinami in skupnostjo.
Jazzovsko igranje
Jazz je od 20. let minulega stoletja temelj razvoja slovenske popularne glasbe in ena najvitalnejših glasbenih praks v Sloveniji, kjer deluje več rednih in ad-hoc zbranih jazzovskih zasedb. Razmeroma veliko mladih se tudi zanima za jazzovsko izobraževanje. Vedno več slovenskih šol pa tudi ustanavlja big bande.
Slovenija velja za zibelko jazza v jugovzhodni Evropi. Leta 1922 je glasbenik Miljutin Negode v Ljubljani ustanovil ansambel Original Jazz Negode, ki je deloval vse do leta 1963. Po prekinitvi jazzovskega življenja med drugo svetovno vojno je Bojan Adamič takoj po koncu vojne ustanovil prvi povojni radijski jazzovski orkester, Plesni orkester Radia Ljubljana, danes imenovan Big Band RTV Slovenija.
Igranje na diatonično harmoniko
Diatonična harmonika je eno od najbolj priljubljenih in prepoznavnih glasbil na Slovenskem ter hkrati eno od najbolj razširjenih glasbil po številu izvajalcev in poslušalcev. Občasno prevzema tudi simbolno vlogo slovenstva, saj se z igranjem nanjo, glasbilom in njegovim značilnim zvokom identificira vse več posameznikov in skupnosti.
Igranje diatonične harmonike ima na Slovenskem dolgo tradicijo, razširjeno je po celotnem slovenskem prostoru, pa tudi med izseljenci in zunaj naših etničnih mej. Danes je močno navzoče predvsem v različnih popularnih glasbenih zvrsteh in je vključeno v javno glasbeno šolstvo.
Pojav diatonične harmonike je povezan z iznajdbami Christiana Friedricha Ludwiga Buschmanna, ki je okoli leta 1822 patentiral preprosto glasbilo s prenihajočimi jezički in mehom, ter Cyrilla Demiana, ki je leta 1829 patentiral podobno glasbilo z novostjo, da zazveni akord s pritiskom le enega gumba. Godci na Slovenskem so jo začeli uporabljati v drugi polovici 19. stoletja.
Telovska procesija
Telovske procesije sodijo med najslovesnejše načine obeleževanja zapovedanega cerkvenega praznika. Posebno slovesnost dajejo procesijam rekviziti, kot so nebo, bandere, križ, slovesna liturgična oblačila, ministrantske obleke, okrašena monštranca in slovesno oblečeni prvoobhajanci ter birmanci, pa tudi zelenje in cvetje.
Čeprav je telovska procesija del izrazito krščanskega praznika, je v njej zaslediti nekatere starejše elemente ljudske kulture. V povezavi s telovskimi procesijami se tudi ohranjajo pritrkavanje, streljanje z možnarji in ljudsko cerkveno petje. S telovskimi procesijami obeležujemo praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.
Telovske procesije imajo izvor v obrednih obhodih, povezanih s prošnjo za blagoslov zemlje in letine. Oglejska cerkev je telovo kot praznik sprejela leta 1254. Po potrditvi leta 1311 je postalo priljubljen ljudski praznik z liturgičnimi in ljudskimi pobožnostmi.
