Krsta msgr. Silvestra Čuka | (foto: ARO)
Dokončan tek in zvestoba do konca. Pogreb msgr. Silvestra Čuka
Radijski utrip Alen Salihović
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski stolnici poudaril, da je pokojni Silvester svoje poslanstvo izpolnil zvesto in vztrajno: Gospodarju življenja je prinesel prejete talente in mine, zato je bil poklican k zasluženi nagradi. Zbrani so se zbrali v molitvi, prošnji za Božje usmiljenje in v hvaležnosti za dar njegovega življenja. Pogrebne maše se je udeležilo zelo veliko duhovnikov, pelo pa je več kot 50 pevk in pevcev
Življenjska pot duhovnika
Msgr. Silvester Čuk (1940–2026) se je rodil v Lomeh, župnija Črni Vrh nad Idrijo. Po šolanju v Črnem Vrhu, Ajdovščini in na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil leta 1964 posvečen v duhovnika na Sveti Gori. Njegovo duhovniško pot so zaznamovale številne službe, najdlje pa več kot pet desetletij delovanja kot duhovni pomočnik v koprski stolnici ter nedeljski kaplan v Izoli. Posebno preizkušnjo je predstavljala huda prometna nesreča leta 1966, po kateri se je z veliko notranjo močjo vrnil v pastoralno in uredniško delo.
Mož vere, reda in dela
Škof Bizjak je Silvestra Čuka orisal kot moža žive vere, trdnega upanja in dejavne ljubezni. Bil je delaven, natančen in zanesljiv, kakor “čebela in mravlja”, z globokim prepričanjem, da se nič dobrega ne zgodi samo od sebe. Pridigar je njegovo držo ponazoril z rabinsko zgodbo o čevljarju, ki dela “dokler svetilka gori” – podobo vztrajnosti, ki je zaznamovala tudi Silvestrovo življenje.
Učitelj, mislec in raziskovalec
Kot duhovnik je bil predvsem učitelj: zvest oznanjevalec Besede, ki je znal povezovati staro in novo, kakor pismouk iz evangelija. Njegovo delo je zaznamovalo poglobljeno iskanje resnice, zvestobo v “malem” in tiho, a vztrajno služenje Cerkvi. Pridiga je bila prepletena s svetopisemskimi navedki, ki so razkrivali duhovno širino in notranjo držo pokojnega.
Urednik in pisec Revije Ognjišče
Posebno poglavje je bilo posvečeno njegovemu izjemnemu prispevku k Revija Ognjišče. Skoraj šest desetletij je bil njen urednik, pisec, lektor in korektor. Napisal je večino mesečnih prilog, predstavil številne osebnosti, prevajal iz več jezikov ter soustvarjal ugled revije in založbe. Bibliografija obsega okoli 900 enot, njegov slog pa odlikujeta jasnost in jezikovna izbrušenost.
Iz izgub v bogastvo
Kot najlepši nauk njegovega življenja je škof Bizjak izpostavil sposobnost, da je dve veliki izgubi – neuresničen študij v Rimu in hudo prometno nesrečo – preobrazil v duhovno bogastvo, “ki ga molj ne razžre in rja ne uniči”. Njegovo življenje ostaja privlačen zgled zvestobe, dela in zaupanja v Boga.
Pridiga se je sklenila z molitvijo hvaležnosti in upanja: “Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti.”
Marko Čuk, Tatjana Fajdiga in Jože Čuk o msgr. Silvestru Čuku
»Skoraj vse Ognjišče je šlo skozi tvoje roke«
V imenu sodelavcev pri Ognjišču se je od msgr. Silvestra Čuka poslovil Marko Čuk. Spomnil je na skupne korenine pod Javornikom, na »krivulje«, po katerih Bog piše ravno, in na skoraj štiri desetletja skupnega dela. Msgr. Silvester ni bil človek velikih besed o sebi, a njegovo delo je govorilo samo zase. Skoraj vse, kar je Ognjišče izdalo v prvih desetletjih, je šlo skozi njegove roke: jezikovno, pravopisno, uredniško.
Bil je mojster povzetkov, človek jasne mere, ki je z malo besedami povedal veliko. Ljubezen do jezika je nosil kot dediščino gimnazijskih let, ljubezen do knjig kot dar domače hiše. Prevajal je, pisal, prirejal, izbiral misli za vsak dan, pripravljal priloge, križanke, koledarje, voščila. »Bo že Silvester kaj napisal,« je veljalo na uredništvu – in res je vedno znal.
A ob vsem delu je ostajal predvsem človek. Pozoren do sodelavcev in njihovih družin, zvest prijatelj, dobri mož Ognjišča. Njegov dan je imel red, v središču pa je bila vedno sveta maša. Delo je razumel kot molitev, preneseno v življenje. Tudi v bolezni ni odnehal; zadnji članek je oddal le dan pred usodnim padcem. »Živel si kot drobna lučka, ki tiho gori in sveti,« je zvenelo slovo – in ta luč ostaja.
Rojak, ki se je vedno vračal domov
V imenu rojstne župnije je spregovorila Tatjana Fajdiga. V spominih se je vračala v poletja v Črnem Vrhu, ko je gospod Silvester vsak dan peš hodil k večerni maši. Vedno nasmejan, vedno z dobro besedo. Čeprav so otroci vedeli, da je učen mož, poln znanja in jezikov, je ostajal preprost »gospod Silvester«.
Črnovrščani so bili ponosni nanj – še posebej ob biserni maši, ki so jo z njim obhajali pred dobrim letom in pol. Bil je dokaz, da lahko iz skromnih razmer zrastejo velika dela, če ima človek plemenito srce. Ob slovesu so mu namenili besede 23. psalma: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« Vera, da je dosegel nebeške pašnike, je bila tolažba za vse.
Toplina, ki je dajala barvo življenju
V imenu sorodnikov se je poslovil Jože Čuk. Spomnil je na preprosto, a zgovorno zgodbo: jaslice, ki so jih mlada starša nepričakovano prejela tik pred božičem. Takšen je bil stric Silvester – pozoren, tih, a vedno ob pravem času.
Za sorodnike je bil vez ljubezni, ki vse dela popolno. Nikoli ni pozabil rojstnih dni, vedno je prinašal knjige in navduševal za branje, predvsem pa je s svojo navzočnostjo oznanjal več kot le človeško dobroto. Razodeval je Božjo bližino. »Odpoči se pri Bogu, ki je večna Beseda, ki si jo vse življenje ljubil,« je bilo njihovo zadnje slovo.
Pridiga škofa Jurija Bizjaka v celoti
MSGR. SILVESTER ČUK
1940-2026
Dragi bratje mašniki, dragi sorodniki, bratje in sestre, domači in gostje. Sožalje!
Naš brat Silvester je bil rojen 1 januarja 1940 v Lomeh, župnija Črni Vrh nad Idrijo. Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu (1946-1954), gimnazijo v Ajdovščini (1954-1958, teološko fakulteto v Ljubljani (1958-1965). Mašniško posvečenje je prejel 28 junija 1964 na Sveti Gori. Po novi maši je bil nedeljski kaplan v Šempetru pri Gorici (1964-1965) in v Postojni (1965); vikar v Slivju in Brezovici (1965-1966). Leta 1966 je doživel hude poškodbe na cesti in bil skoraj celo leto v bolnišnici in na postelji. Potem je bil več kot 50 let duhovni pomočnik v stolnici in nedeljski kaplan v Izoli (1967-2021). Zadnja leta je bil duhovni pomočnik v stolnici (2021-25). Urednik Ognjišča je bil v letih (1965-2007), kjer je bil dejaven tudi po upokojitvi do svojega odhoda v večnost.
Naš brat Silvester je bil mož žive vere, trdnega upanja, dejavne ljubezni. Izvéden v modrosti in pravičnosti, v srčnosti in zmernosti. Delaven in vztrajen, zanesljiv in redoljuben. Kakor čebela in kakor mravlja (Prg 6,6). Iz globokega prepričanja, da samo od sebe ne nastane nič, da je vse treba narediti! Kakor piše apostol Pavel: 'Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje' (Flp 2,12). Silvestrov oče je bil čevljar, kar nam kliče v spomin znano rabinsko zgodbo, ki lepo označuje tudi našega Silvestra: Veliki rabinski modrec Israel Salanter (1810-1883) je nekoč prenočeval v čevljarjevi hiši. Pozno ponoči je Salanter videl moža, ki je še delal pri utripajoči in skoraj ugasli svetilki. Rabi Salanter je stopil k možu in mu dejal: 'Poglej, kako pozno je; tvoja svetilka pojema. Čemú še delaš?' Čevljar, ki ga rabinove besede niso zmedle, je odgovoril: 'Dokler svetilka gori, je mogoče popravljati!'
Naš brat Silvester je bil velik učitelj in vzgojitelj. Kakor pravi latinski pregovor: 'Serva ordinem, et ordo servabit te. Ohrani red in red te bo ohranil!' Kakor pravi spev v čast pastirjem: 'Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.' Kakor piše prerok Malahija: 'Ustnice duhovnika naj ohranjajo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nad vojskami' (Mal 2,7). Kakor pravi tudi evangelij: 'Pismouk je podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro' (Mt 13,51). In kakor apostol Pavel naroča svojemu učencu Timoteju v Efez: 'Oznanjuj besedo, vztrajaj, v ugodnih in neugodnih časih; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem' (2 Tim 4,2). 'Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje, za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripravljen' (2 Tim 3,16-17). 'Učitelji Cerkve bodo blesteli kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost' (Dan 12,3).
Naš brat Silvester je bil velik mislec in raziskovalec. Kakor pravi psalmist: 'Iščite Gospoda in njegovo mogočnost, vedno se ozirajte za njegovim obličjem' (Ps 105,4). In kakor pravi kralj Salomon: 'Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim' (Mdr 7,13). 'Pošlji jo iz svetih nebes, od prestola svojega veličastva jo pošlji, da bo pri meni in bo z menoj delala, da bom spoznal, kaj ti ugaja' (Mdr 9,10). Bil je zvest v malem, kakor pravi David: 'Gospod, moje srce ni ošabno, moje oči niso prevzetne. Ne pristopam k prevelikim delom, ne k takšnim, ki me presegajo' (Ps 131,1). Verjamemo, da bo slišal Gospodove besede: 'Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil' (Mt 25,21).
Naš brat Silvester je bil velik pisec in prevajalec. Njegova življenjska pot je najtesneje povezana z Revijo Ognjišče, ki je začela izhajati v letu po Silvestrovi novi maši. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen in ogromen. Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in druge. Predstavil je na stotine znanih slovenskih in drugih osebnosti. Prevajal je iz francoščine, italijanščine in španščine ter sodeloval pri objavi nekaj slikanic za otroke. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Objavil je tudi številna izvirna literarna dela za odrasle. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.
V bibliografskem sistemu je navedenih okrog 900 njegovih enot. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in izbrušen jezik. Za svoje delo na duhovniškem in uredniškem ter pisateljskem področju je leta 2014 ob svoji zlati maši prejel odličje sv. Cirila in Metoda, priznanje SŠK. Leta 2020 mu je Škofija Koper ob 80-letnici življenja podelila Odličje svetega Jožefa delavca.
Najlepši nauk, ki nam ga je zapustil, pa je verjetno ta: Kako je dve veliki izgubi, ki ju je doživel, pretvoril v izjemno velik dobiček in izjemno veliko bogastvo. Prva njegova velika izguba je bila, da ni smel na študij v Rim, druga njegova velika izguba pa je bila huda poškodba na cesti. Iz obeh izgub je s svojim preprostim pristopom in s svojim vztrajnim delom iztržil bogastvo, ki ga molj ne bo pojedel in ga rja ne bo razžrla. Dragi Silvester, hvala za tvoj privlačen zgled in za tvoje zvesto pričevanje. – Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.



