Motnje dihanja: ko smrčanje ni več “samo smrčanje”

Svetovalnica 15. 01. 2026, 13:11 Mirjam Judež

Obstruktivna spalna apneja je pogosta (po ocenah se z njo bori vsaj 150.000 odraslih Slovencev, ki bi potrebovali zdravljenje), a pogosto spregledana motnja, pri kateri se žrelo med spanjem zoži ali celo zapre. To povzroča prekinitve dihanja, nemiren spanec in utrujenost čez dan – pogosto pa težavo najprej opazijo bližnji, ko slišijo smrčanje, tišino in nato lovljenje sape. V Svetovalnici je Blaž Lesnik gostil specialistko s Klinike Golnik dr. Kristino Zihr: "Ko sem prišla na Kliniko Golnik, je bilo razumevanje, da so motnje dihanja v spanju relativno redka bolezen. Danes pa vemo, da gre za najpogostejše kronično obolenje dihalnega sistema.” Pojasnila je, kdaj smrčanje ni več le nadloga, kateri so opozorilni znaki, kako poteka diagnostika doma ali v bolnišnici ter zakaj je zdravljenje s CPAP aparatom pomembno tudi za varnost v prometu. Posebej je poudarila tudi vlogo telesne teže: pri ljudeh s prekomerno težo lahko že zmerno hujšanje občutno zmanjša število prekinitev dihanja in pri nekaterih pomembno ublaži težave – hkrati pa dobra terapija apneje olajša tudi hujšanje, saj telo v kakovostnejšem spanju lažje uravnava presnovo.

Smrčanje: kdaj je nevarno?

Gostja je pojasnila, da smrčanje samo po sebi ni nevarno. Smrčimo lahko tudi ob prehladu, pogostnost pa narašča s starostjo. Težava nastane, ko je smrčanje znak obstruktivne spalne apneje. “Smrčanje samo po sebi ni nevarno … Je pa lahko simptom tako imenovane obstruktivne spalne apneje.”

Ključna razlika je v tem, da samo smrčanje ne povzroča slabše kakovosti spanja, ob apneji pa se pojavijo dodatni znaki: prebujanja, nemiren spanec, potenje, jutranja ne-spočítost in slabo funkcioniranje čez dan.

Kaj je obstruktivna spalna apneja?

Pri obstruktivni spalni apneji se žrelo med spanjem zoži ali popolnoma zapre, najpogosteje na nivoju mehkega neba in jezika (včasih tudi poklopca). Ker se mišice med spanjem sprostijo, se žrelo nekoliko zoži pri vseh, pri nekaterih pa zaradi anatomskih dejavnikov zožitev postane tako izrazita, da dihanje za trenutke preneha. “Če obstajajo neki anatomski dejavniki … se lahko zgodi, da se žrelo popolnoma zapre in ne moremo dihati.” Starost lahko tveganje poveča, ker se tonus mišic s časom zmanjšuje.

Smrčanje samo po sebi ni nevarno za zdravje. Je pa lahko simptom tako imenovane obstruktivne spalne apneje, takrat pa je lahko sama apneja nevarna za zdravje.

Kdo najprej opazi težave?

Pogosto obstruktivno spalno apnejo najprej opazijo bližnji. Tipičen opis: smrčanje, nato tišina, pavza, in zaskrbljenost, ker oseba ne diha. “Najpogostejši problem je, da njihovi bližnji opazijo, da nehajo dihati med spanjem.” Bolniki se lahko tudi sami prebujajo z občutkom pomanjkanja zraka, “lovijo zrak”, odpirajo okno, poskušajo globoko zadihati. Zelo pogost razlog za obisk zdravnika je tudi občutek zjutraj, kot da sploh niso spali.

Dnevni znaki: utrujenost, koncentracija in prometna varnost

Če spanec ne opravi svoje regenerativne vloge, se čez dan pokaže zaspanost, utrujenost in slabša koncentracija. Gostja je poudarila tudi povezavo s prometno varnostjo: “Bolniki imajo pomembno višje tveganje, da zaspijo za volanom.” Zdravljenje to tveganje praviloma zmanjša na normalno.

Najpogostejši problem, ki ga navajajo bolniki, je, da njihovi bližnji opazijo, da nehajo dihati med spanjem – smrčanje, potem pa tišina in pavza.

Obstruktivna in centralna apneja: razlika

Pri obstruktivni apneji je težava v zaporah žrela, pri centralni pa je žrelo odprto, a možgani “ne sprožijo” impulza za dihanje, zato dihalne mišice mirujejo. Gostja je dodala, da kratke centralne prekinitve dihanja lahko občasno doživljamo vsi, npr. ob uspavanju ali prebujanju. O motnji govorimo, ko je prekinitev več kot 5 na uro, štejejo pa se prekinitve daljše od 10 sekund. Daljše prekinitve praviloma pomenijo večje padce saturacije.

Diagnostika: doma ali v bolnišnici

Diagnostiko je mogoče opraviti:

1) Respiratorna poligrafija na domu: Bolnik dobi aparat, se doma namesti pred spanjem, prespi noč in naslednji dan aparat vrne. Praviloma se rezultati hitro pregledajo in, če je potrebno, se zdravljenje začne takoj.

2) Polisomnografija v bolnišnici: To je kompleksnejša preiskava s številnimi elektrodami, ki omogoča oceno dihanja, kakovosti in strukture spanja ter odkrivanje drugih motenj spanja.

Odločitev je odvisna od suma: pri visoki verjetnosti obstruktivne apneje je poligrafija doma pogosto dovolj; pri sumu na centralno apnejo, hipoventilacijske sindrome ali druge motnje spanja pa je potrebna bolnišnična diagnostika. Poligrafijo na domu v Sloveniji izvaja več pulmologov, tudi UKC Ljubljana. Čakalne dobe so lahko dolge, vendar je ob visoki nujnosti (npr. zaspanost za volanom) obravnava hitrejša.

Dednost, telesna teža in apneja pri otrocih

Obstruktivna spalna apneja ima dedno komponento – podedujemo lahko anatomijo žrela in obraza, znan je tudi gen, povezan z razvojem apneje neodvisno od debelosti. Pomembno je dejstvo, da ima približno polovica bolnikov prekomerno telesno težo, polovica pa je normalno hranjenih ali suhih.

Pri otrocih so vzroki pogosto drugačni: povečani mandlji ali žrelnica, kar se lahko včasih reši z ORL posegom.

Če uspe nekdo shujšati za 10 %, je verjetnost, da se bo njegova spalna apneja pomembno izboljšala, izrazito visoka – število prekinitev dihanja se v povprečju prepolovi.

Terapija: CPAP in prilagoditve

Najbolj učinkovito zdravljenje obstruktivne apneje je CPAP (Continuous Positive Airway Pressure): aparat preko maske dovaja nadtlak, ki drži žrelo odprto. Masko si bolnik nadene zvečer in z njo spi. V praksi se pojavljajo vprašanja o nošenju, udobju, vlaženju zraka in ogrevanju. Vsi aparati imajo vlažilce, pri nekaterih se lahko doda tudi ogrevanje (ni avtomatsko).

Aparat je priporočljivo vzeti tudi na potovanje; pri letenju je mogoče dobiti potrdilo, da gre za medicinski pripomoček.

Ali se apneja lahko izboljša?

Gostja je poudarila, da med spanjem zavestno ne moremo nadzorovati dihanja. Položajna terapija (spanje na boku) lahko pomaga pri položajno odvisni apneji. Ključna možnost izboljšanja je tudi hujšanje: “Če uspe nekdo shujšati za 10 %, je verjetnost, da se bo spalna apneja pomembno izboljšala, izrazito visoka.”

Dodala je še zanimivo opažanje: apneja lahko prispeva k lažjemu pridobivanju kilogramov – zato je včasih težko reči, kaj je vzrok in kaj posledica.

Tehnologija: pametne ure in saturacija

Pametne ure trenutno niso dovolj zanesljive za oceno nočnih padcev saturacije, ker merijo preredko. Lahko zgrešijo kratke padce, ki trajajo 10–15 sekund. Če pa je saturacija korektno izmerjena in nizka, je to lahko pomemben znak za nadaljnjo diagnostiko.

Posledice nezdravljene spalne apneje

Kratkoročno: nemiren spanec, prebujanja, nočno uriniranje, potenje, jutranja nespočítost, dnevna zaspanost, težave s koncentracijo in razdražljivost.

Dolgoročno: povečana tveganja za visok krvni tlak, možgansko kap, motnje ritma, sladkorno bolezen, debelost, demenco in tudi nekatere vrste raka.

Čakalne dobe so dolge, ampak bolje se je vpisati nekam in enkrat priti na pregled, kot pa nikoli.”