Škof Maksimilijan Matjaž | (foto: Škofija Celje)
V Bočni obhajali 120 let župnije in 600 let prve omembe cerkve
Novice Alen Salihović
Ob prazniku zavetnika župnije, svetega Petra, je bila nedelja v Združenih župnijah pod Spečim menihom zaznamovana z dvojno hvaležnostjo. Škof Maksimilijan Matjaž je najprej obiskal Radmirje, kjer so se zahvalili za 65 let duhovniške službe msgr. Jožefa Vratanarja, nato pa je v Bočni vodil slovesnost ob 120-letnici župnije in 600-letnici prve pisne omembe tamkajšnje cerkve.
Praznični dan se je začel v Radmirju, kjer se je župnijsko občestvo zbralo ob visokem jubileju svojega nekdanjega župnika, msgr. Jožefa Vratanarja. Škof se je ob tej priložnosti zahvalil vernikom in sedanjemu župniku Ivanu za skrb, ki jo izkazujejo ostarelemu duhovniku.
»Izkazujete mu ljubezen in pozornost, pripravljate mu dom, kjer lahko v miru preživlja svoja leta, on pa vam še naprej služi z molitvijo in svojim duhovniškim poslanstvom,« je dejal.
Ljubezen se kaže v konkretnih dejanjih
V nagovoru, ki ga je oprl na nedeljsko Božjo besedo, je poudaril, da prava ljubezen ni le čustvo, temveč odločitev za drugega. »Resnična ljubezen nikoli ne pomeni zgolj zunanjosti ali trenutnega veselja, ampak zahteva odločitev, da pozabljam nase, drugega postavljam na prvo mesto in iščem, kako bi lahko izpolnil svoje poslanstvo in Božjo voljo.«
Ob tem je spomnil na Jezusove besede: »Kar ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Prav iz takšne ljubezni po njegovih besedah raste rodovitnost družinskega, župnijskega in duhovnega življenja.
Dotaknil se je tudi pomena krsta. Verniki po njegovih besedah ne živijo le naravnega življenja, ki je usmerjeno proti smrti, ampak so po Svetem Duhu postali Božji otroci. To novo življenje raste z deli ljubezni, z zakramenti, z molitvijo in predvsem z evharistijo, ki ostaja središče krščanskega življenja.
Hvaležnost za obnovljeno cerkev in povezano občestvo
Po slovesnosti v Radmirju se je škof odpravil v Bočno, kjer so obhajali dva pomembna jubileja – 600 let od prve omembe cerkve in 120 let župnije. Praznovanje se je začelo s procesijo v čast Rešnjemu telesu ob štirih oltarjih, sledila je sveta maša, po njej pa še blagoslov obnovitvenih del na cerkvi in v njeni okolici.
Na začetku nagovora je škof izrazil iskreno hvaležnost vsem, ki so sodelovali pri obnovi cerkve in urejanju njene okolice. »Stopili ste skupaj in navzven pokazali, kaj vam pomenijo vaš kraj, župnijsko občestvo in ta cerkev. To je tudi odraz vaše vere, ki ste jo podedovali od prednikov in jo želite predati prihodnjim rodovom.«
Posebej se je zahvalil župniku, številnim prostovoljcem ter občini za sodelovanje pri obnovi.
Sveti Peter – zgled zaupanja in ponižnosti
Osrednji del pridige je namenil zavetniku župnije, svetemu Petru. Spomnil je, da Peter ni bil popoln človek, temveč učenec, ki je kljub številnim padcem vedno znova zaupal Kristusu. »Sveti Peter ni bil najbolj moder učenec, bil pa je med najbolj ponižnimi. Ko ga je Gospod poklical, je pustil mreže in mu zaupal.«
Poudaril je, da je Peter skozi številne preizkušnje dozoreval v veri, dokler ni mogel izpovedati: »Ti si Sin živega Boga.«
Po škofovih besedah človek Boga ne more zares spoznati zgolj s svojo pametjo, ampak predvsem z odprtostjo za Božjo milost.
Božje kraljestvo gradimo že danes
Škof je opozoril tudi na nevarnost sodobnega človeka, ki želi vse doseči zgolj z lastnimi močmi. »Naš največji problem je misel, da bomo zmogli vse sami, da smo mi bogovi. Življenja nimamo iz lastnih moči. Bog nas vabi, da z njim sodelujemo pri ustvarjanju življenja.«
Ob tem je poudaril, da pravo življenje raste le tam, kjer človek goji ponižnost, poslušnost in odprtost za Boga. Kristjani so poklicani, da že danes gradijo Božje kraljestvo – v medsebojnih odnosih, odpuščanju in ljubezni.
Vesoljna Cerkev ostaja naš dom
Ob prazniku svetega Petra je škof vernike spomnil tudi na povezanost z vesoljno Cerkvijo. »Ko obhajamo praznik svetega Petra, se s hvaležnostjo zavedamo, da nismo sami. Občestvo Cerkve sprejemamo po papežu, škofih in pastirjih, ki tvorijo neprekinjeno verigo vse od trenutka, ko je Jezus Petru dejal: 'Ti si Peter, Skala, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.'«
Nagovor je sklenil z mislijo, da je prava skala Kristus sam, ki človekovo šibkost spreminja v novo življenje. Prav v tem zaupanju in medsebojni ljubezni je škof vernike spodbudil, naj tudi v prihodnje gradijo svoje družine, župnijo in celotno občestvo.
Vir: Škofija Celje
