Ko mladi dobijo priložnost, lahko spremenijo svojo skupnost

Pogovor o 13. 08. 2026, 07:45 Rok Mihevc

Ob mednarodnem dnevu mladih smo v oddaji Pogovor o govorili o priložnostih, ki jih mladim ponujata programa Erasmus+ mladina in Evropska solidarnostna enota. Direktor nacionalne agencije MOVIT Uroš Skrinar je predstavil njihovo delo, ob tem pa smo spoznali tudi konkretne zgodbe organizacij, ki evropska sredstva uspešno uporabljajo za prostovoljstvo in reševanje izzivov v lokalnih skupnostih. Skupno sporočilo vseh sogovornikov je, da mladi niso le prihodnost, ampak pomemben del sedanjosti. Če jim prisluhnemo in ponudimo priložnosti, lahko svoje ideje spremenijo v dejanja, ki bogatijo njih, njihove skupnosti in širšo družbo.

Zanimanje za projekte narašča

Movit je bil ustanovljen leta 1997, prihodnje leto pa bo zaznamoval 30 let delovanja. Njegova naloga je upravljanje in izvajanje dveh evropskih programov na področju mladine – Erasmus+ mladina in Evropska solidarnostna enota. Njihova ekipa organizacijam in mladim pomaga pri pripravi projektov, pridobivanju evropskih sredstev ter njihovem izvajanju.

Da je zanimanje mladih in organizacij veliko, kažejo tudi številke. Leta 2025 je Movit razdelil približno 7,6 milijona evrov evropskih sredstev in podprl 175 projektov. Prijavljenih jih je bilo kar 474. V obdobju od leta 2021 do 2025 pa je bilo v okviru obeh programov razdeljenih približno 33 milijonov evrov, podprtih pa 819 projektov od več kot 2100 prijavljenih.

Direktor Skrinar poudarja, da sredstva sicer z leti rastejo, vendar je interes za področje mladine zelo velik. Erasmus+ je širši program Evropske unije, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport. Pri delu z mladimi je posebnega pomena neformalno izobraževanje, saj za sodelovanje ni treba biti vključen v formalno izobraževanje ali celo v katero od organizacij.

Od mladinskih izmenjav do prostovoljstva

Erasmus+ mladina med drugim omogoča mladinske izmenjave, mobilnost in usposabljanja mladinskih delavcev ter strateška partnerstva. Evropska solidarnostna enota pa vključuje prostovoljske in solidarnostne projekte.

Pri prostovoljskih projektih lahko mladi odidejo v tujino ali pa prostovoljci iz drugih držav pridejo v Slovenijo. Projekti lahko trajajo tudi do 12 mesecev, pri čemer so pokriti stroški nastanitve, prehrane in poti. Pri solidarnostnih projektih pa se lahko skupina najmanj petih mladih odloči, da bo nekaj naredila za svojo vas, mesto ali lokalno skupnost.

Med mladimi so velike razlike, zato je predvsem pomembno, da imajo vsi priložnost in možnost sodelovati.

Največji učinek je pri ljudeh

Projekti imajo učinke na treh ravneh, je poudaril Skrinar, pri posamezniku, pri organizaciji in v skupnosti. Kot primer je izpostavil mladinske izmenjave, pri katerih lahko že majhna izkušnja spremeni pogled mladega človeka. Spomnil je na mladostnika iz Trbovelj, ki sprva ni želel sodelovati pri mladinski izmenjavi in tudi ni dobro znal tujega jezika. Po koncu projekta pa je dejal, da se bo v šoli učil angleščino, ker želi naslednjič govoriti z udeleženci izmenjave. Prav takšni majhni premiki so po Skrinarjevem mnenju eden največjih učinkov projektov.

Mladi se skozi projekte učijo ekipnega dela, spoznavajo druge kulture, uporabljajo tuje jezike in pogosto prvič samostojno odidejo iz svojega domačega okolja. Tudi organizacije pri tem pridobivajo nove kompetence, nekatere pa so zaradi projektov začele izvajati dodatne aktivnosti in celo ustvarjale nova delovna mesta. Koristi pa ima tudi lokalna skupnost, saj projekti prinašajo nove ideje, povezovanja in v nekaterih primerih tudi nove turistične produkte.

Ko ideja mladih preraste v sistemsko rešitev

Med projekti, ki so se našemu sogovorniku posebej vtisnili v spomin, je izpostavil projekt Podeželske mladine Slovenije, ki se je ukvarjal z duševnimi stiskami in samomorilnostjo mladih kmetov na podeželju. »Mladi so prepoznali problem, pripravili projekt in se lotili iskanja rešitev. Tudi pristojno ministrstvo je prepoznalo pomen tega področja ter skupaj s Podeželsko mladino Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico oblikovalo obliko pomoči, ki še danes obstaja. Prav takšni projekti pokažejo, kako lahko ideje mladih prerastejo v širše, sistemske rešitve.« Med zanimivimi priložnostmi je tudi DiscoverEU, v sklopu katerega se lahko 18-letniki potegujejo za vozovnico Interrail in z njo potujejo po Evropski uniji.

Prihodnje leto še več sredstev in dve pomembni obletnici

Movit se že pripravlja na prihodnje obdobje. Jeseni bo na voljo še en prijavni rok, v letu 2027 pa bodo obeležili 40 let programa Erasmus+ in 30 let delovanja Movita. Za leto 2027 je predvidenih približno 9,5 milijona evrov evropskih sredstev za podporo projektom v obeh programih. Hkrati bo leto 2027 namenjeno tudi pripravam na novo programsko obdobje 2028–2034. Movit si prizadeva, da bi bilo v prihodnje za področje mladine namenjenih še več sredstev in s tem tudi več priložnosti za mlade.

»Naši mladi so povsem aktivni«

Ali so današnji mladi sicer bolj odprti v svet kot nekoč? Uroš Skrinar meni, da mladih ni mogoče obravnavati kot homogene skupine. »Med njimi so velike razlike, zato je predvsem pomembno, da imajo vsi priložnost in možnost sodelovati, tudi mladi z manj priložnostmi.« Na očitke, da so mladi neaktivni, odgovarja, da tudi vsi upokojenci niso aktivni. »Mladi, ki imajo interes, se organizirajo, pripravljajo projekte in si prizadevajo za spremembe. Ob tem pa se danes soočajo tudi z novimi izzivi, od duševnih stisk do medijske in digitalne pismenosti.«

Tudi sam je kot mlad sodeloval v evropski prostovoljski službi na Finskem, na številnih mladinskih izmenjavah in usposabljanjih. Prav zato danes poudarja pomen mobilnosti in izkušenj, ki mlademu človeku dajo popotnico za življenje. Kot stric si je, denimo, zadal tudi nalogo, da svojemu skoraj 15-letnemu nečaku privzgoji veselje do odkrivanja sveta in mobilnosti. »Mladi niso zgolj prihodnost, ampak so pomemben del sedanjosti. Če jim damo priložnost, podporo in prostor, lahko svoje znanje, energijo in ideje uporabijo za dobrobit sebe, svojih organizacij in celotnih skupnosti.«

 

Mladi, ki svoje ideje spreminjajo v dejanja

Drugi del oddaje Pogovor o je prinesel tri konkretne zgodbe organizacij, ki s pomočjo evropskih programov mladim omogočajo nove izkušnje, prostovoljstvo, vključevanje in aktivno soustvarjanje družbe. Gostje so predstavili projekte Zavoda Skala Don Bosco, Zavoda Modri december in Mladinskega centra Idrija.

Prostovoljci, ki prinesejo nekaj novega

Salezijanec Boštjan Jamnik, direktor in vodja Zavoda Skala Don Bosko, je povedal, da z Movitom na področju evropskega prostovoljstva sodelujejo že približno 15 let. Sprva so gostili enega prostovoljca na leto, v zadnjih letih pa k njim prihajajo po trije ali štirje prostovoljci iz različnih delov Evrope in tudi drugih delov sveta.

Prostovoljci se vključujejo neposredno v programe Zavoda Skala. Glede na svoje interese in znanja sodelujejo pri mladinskem delu, dnevnem centru, programu Mini bus veselja, taborih, različnih delavnicah in cirkusu. Nekateri pomagajo pri pripravi delavnic, drugi pripravijo aktivnosti, povezane s svojo kulturo, tisti z ustreznim predznanjem pa lahko pomagajo tudi pri cirkuških treningih.

Posebno mesto ima v Zavodu Skala sodobni mladinski in socialni cirkus. Njegovi začetki segajo v leto 2012, ko so začeli z eno oziroma dvema cirkuškima skupinama, leta 2019 pa je dejavnost prerasla v šolo cirkusa. Danes v njej sodeluje približno 200 otrok in mladih, poleg njih pa tudi odrasli. Udeleženci se učijo žongliranja, ravnotežja, akrobatike in durgih veščin, ob tem pa pridobivajo tudi življenjske veščine – vztrajnost, sodelovanje in medsebojno pomoč.

Jamnik poudarja, da sredstva Evropske solidarnostne enote niso namenjena financiranju organizacije kot take, temveč predvsem izvedbi prostovoljstva. Z njimi se krijejo stroški nastanitve, hrane, prevoza, žepnine in poti prostovoljcev. Organizacija pa od njihovega prihoda dobi tudi pomembno dodano vrednost, saj prostovoljci prinašajo nova znanja in izkušnje.

Kot posebej zanimiv primer je izpostavil prostovoljca Ahmeta iz Palestine, ki je v Zavod Skala prinesel znanje s področja akrobatike. Te discipline pred njegovim prihodom v cirkusu niso poznali, danes pa si njihovega programa brez nje skoraj ne predstavljajo.

Erasmus odpira vrata tudi mladim z avtizmom

Patricija Lovše je predstavila Zavod Modri december, katerega poslanstvo je podpora osebam z avtizmom pri vsakdanjem življenju, delu, izobraževanju, prostem času in družinskem življenju. Pomemben del njihovega dela je tudi izobraževanje in usposabljanje strokovne ter laične javnosti, ki se srečuje z osebami z avtizmom.

Tudi Zavod Modri december je odvisen od različnih razpisnih sredstev – lokalnih, nacionalnih in mednarodnih. Med njimi ima pomembno mesto Erasmus+, ki mladim z avtizmom omogoča sodelovanje na mednarodnih mladinskih izmenjavah, pa tudi potovanja po Evropi v okviru programa DiscoverEU.

Sogovornica je poudarila, da gre za priložnosti, do katerih mladi z avtizmom sicer pogosto težko pridejo, saj se zaradi svojih posebnosti težje vključujejo v skupine nevrotipičnih mladih in potrebujejo ustrezne prilagoditve. Prav zato so takšne izkušnje še posebej dragocene. Kot primer je navedla mladeniča z avtizmom, ki je pred kratkim skupaj s spremljevalko deset dni potoval po Evropi.

Zavod poleg tega izvaja številne druge programe, učenje socialnih veščin, individualno svetovanje in izobraževanje ter podporne skupine za mlade odrasle in njihove starše. Pomemben del njihovega dela so tudi prostovoljci, ki jih v zavodu vključujejo že vrsto let.

Po besedah direktorice so razpisna sredstva za nevladne organizacije ključnega pomena, saj te niso neposredno financirane iz stalnega vira. Na področju avtizma so nevladne organizacije pomembne izvajalke podpornih storitev za osebe z avtizmom in njihove svojce – od svetovanja do pomoči družinam pri soočanju z diagnozo in vsakdanjim življenjem.

Mladi v Idriji: »Prireditve za vse«

Tretji primer je predstavila Jerca Straus iz Mladinskega centra Idrija. Tudi tam redno prijavljajo projekte, med drugim mladinske izmenjave, mobilnosti mladinskih delavcev in prostovoljske projekte.

Posebej je izpostavila solidarnostni projekt z naslovom Prireditve za vse. Skupina mladih si je zastavila preprosto vprašanje, ali so prireditve v Idriji dostopne za vse? Odgovor je bil, da pogosto niti ni jasno, ali so posamezne prireditve dostopne ljudem z gibalnimi ovirami. Mladi so zato skupaj z gibalno oviranimi raziskovali njihove potrebe in ugotovili, da je ena ključnih stvari jasna informacija. Organizatorji bi morali vnaprej povedati, ali je prireditev dostopna in jasno navesti morebitne omejitve.

Mladi so nato sami organizirali dostopno prireditev in pripravili smernice za organizatorje. Nastal je preprost priročnik, ki opozarja, kako lahko že z majhnimi prilagoditvami dogodek postane bolj dostopen gibalno oviranim.

Pri projektu jih je vodilo načelo, da o invalidih ne smemo odločati brez invalidov. Zato so pri iskanju rešitev sodelovali neposredno z ljudmi z izkušnjo gibalne oviranosti. Projekt je tako pokazal, kako lahko mladi prepoznajo družbeni izziv, poiščejo rešitve, izvedejo konkretne aktivnosti in hkrati opozorijo tudi lokalno oblast na potrebne spremembe.

Jerca Straus je posebej poudarila pomen geografske dostopnosti evropskih sredstev. Manjši in bolj podeželski kraji imajo pogosto težji dostop do financiranja kot večja mestna središča, zato je pomembno, da sredstva dosežejo tudi takšna okolja. S tem se mladim po vsej Sloveniji omogočajo bolj enake možnosti za pridobivanje izkušenj, znanja in kompetenc.

Ob tem zavrača pogosto predstavo, da so mladi apatični. »Mladi imajo veliko idej, včasih tudi takšne, ki jih starejši na prvi pogled težko razumejo. Ključno je, da jih odrasli znajo poslušati in jim pomagati, da idejo spremenijo v izvedljiv projekt. Za mlade je tudi zelo pomembno, da vidijo učinke svojega dela. Ni dovolj zgolj govoriti o spremembah, mladi morajo dobiti priložnost, da sami naredijo nekaj konkretnega in vidijo, da lahko s svojim delovanjem vplivajo na lokalno okolje.«

Spremembe

Delo z mladimi je opisala kot zahtevno, vendar zelo izpolnjujoče. Po njenem prinaša veliko energije, vpogleda in predvsem optimizma za prihodnost. »Če bomo mladim zaupali in z njimi skupaj oblikovali boljšo družbo, lahko premagamo še marsikatero oviro.«

In prav to je bilo tudi glavno sporočilo oddaje »Pogovor o« ob mednarodnem dnevu mladih. Vsaka izmenjava, vsako prostovoljsko delo in vsak projekt morda ne spremenijo sveta, lahko pa spremenijo enega človeka, ta pa lahko nato spremeni svojo skupnost.