Avtor otroških besedil narodnozabavne glasbe za otroke Matej Kocijančič | (foto: Maja Morela Čuk)
Narodnozabavna glasba tudi za otroke?
Sobotna iskrica Maja Morela Čuk
Ko pomislimo na otroške pesmi, se nam najprej utrnejo uspavanke, ljudske pesmi ali sodobne popevke. Redkeje pa pomislimo na polke in valčke. Prav to vrzel je opazil avtor besedil Matej Kocjančič, ki je ustvaril album novih narodnozabavnih pesmi, namenjenih prav otrokom. V oddaji Sobotna iskrica je predstavil projekt, s katerim želi najmlajšim približati glasbeno zvrst, ki jo po raziskavah posluša skoraj polovica Slovencev.
Otroci so bili dolgo prezrti
Matej Kocjančič že skoraj tri desetletja ustvarja besedila za narodnozabavne ansamble. Ob tem je opazil zanimivo vrzel. Čeprav je narodnozabavna glasba med Slovenci zelo priljubljena, je izvirnih pesmi za otroke v tem slogu skoraj ni. »Pomislil sem, da je veliko otrok, ki doma poslušajo narodnozabavno glasbo, pa zanje pravzaprav nimamo skoraj nobene nove pesmi.« Na razpisu je dobil podporo za projekt in nastale so štiri nove skladbe. Idej je bilo sicer precej več, vendar jih je za zdaj lahko uresničil le nekaj.
Čeprav je narodnozabavna glasba med Slovenci zelo priljubljena, je izvirnih pesmi za otroke v tem slogu skoraj ni.
Pisati za otroke je velika odgovornost
Čeprav je napisal že več kot 400 besedil za odrasle izvajalce, priznava, da je bilo ustvarjanje za otroke poseben izziv. »Najprej me je bilo kar strah. Spraševal sem se, ali sploh znam pisati za otroke.« Besedila so morala biti preprosta, igriva in zapomljiva, hkrati pa dovolj kakovostna, da bodo otrokom ostala v spominu. Največje priznanje avtorju je, pravi, ko otrok začne pesem peti sam od sebe.
Bogastvo slovenskega jezika
Posebno mesto na albumu ima uspavanka, v kateri je zbral številne slovenske izraze za spanje. Na igriv način otroci spoznavajo, kako bogat je naš jezik. Prav ljubezen do slovenščine je ena glavnih niti celotnega projekta. »Imamo izjemno bogat jezik. Če ga še malo prepletamo z narečji, nastane pravo bogastvo besed.« Tudi otrokom, ki bi radi sami ustvarjali pesmi, svetuje, naj se igrajo z besedami in rimami. Začetek je lahko preprost, na znano melodijo napišejo svoje besedilo.
Besedila so morala biti preprosta, igriva in zapomljiva, hkrati pa dovolj kakovostna, da bodo otrokom ostala v spominu. Največje priznanje avtorju je, ko otrok začne pesem peti sam od sebe.
Najtežja pesem? Tista s 36 otroškimi imeni
Poseben izziv je bila pesem Brenkarime, v kateri je želel uporabiti čim več slovenskih otroških imen. Za vsako ime je poiskal ustrezno rimo in vse skupaj povezal v smiselno zgodbo. »To je bilo verjetno najtežje besedilo, kar sem jih kdaj napisal,« priznava.
Priložnost za domače glasbene talente
Pri projektu niso sodelovali uveljavljeni otroški pevci, ampak glasbeniki iz Suhe krajine. Vzgojiteljica Katja Hribar je prvič stopila v snemalni studio in odpela uspavanko, pevka Saša Štraus se je prvič preizkusila v otroški glasbi, pri eni izmed skladb pa je sodeloval tudi klasični pevec Matej Mohorčič. Harmoniko je zaigral Peter Fink. Kocjančič želi s takšnimi projekti odpirati vrata tudi manj znanim ustvarjalcem in pokazati, koliko glasbenega talenta premorejo lokalna okolja.
»Imamo izjemno bogat jezik. Če ga še malo prepletamo z narečji, nastane pravo bogastvo besed.«
Glasba kot most med generacijami
Matej Kocjančič verjame, da narodno-zabavna glasba še vedno ostaja ena redkih zvrsti, ob kateri se srečajo otroci, starši in stari starši. Na slovenskih veselicah skupaj pojejo vse generacije, prav takšno povezanost pa želi prenesti tudi v otroške pesmi. Njegova želja je preprosta: da bi otroci ob njih zapeli, se nasmejali, spoznavali lepoto slovenskega jezika in jih odnesli s seboj v avtomobile, otroške sobe in družinske večere.
