Akcija 40 dni brez alkohola | (foto: brezalkohola.si)
Kaj pravi ambasador letošnje akcije 40 dni brez alkohola David Zupančič?
Slovenija Marta Jerebič Slovenska tiskovna agencija brezalkohola.si
Slovenska karitas akcijo »40 dni brez alkohola pripravlja že 21. leto, v sodelovanju z Med over Net, agencijo za varnost prometa, NIJZ in drugimi pridruženimi organizacijami. Letos se pod geslom Korak k človeku osredotoča medčloveške odnose in sodelovanje. Ti odnosi nas povezujejo z družino in prijatelji ter predstavljajo pomembno podporo. Pobuda vabi k odgovornemu odnosu do alkohola – doma, na cesti, pri delu in v družbi – in opozarja, da prekomerno pitje alkohola v Sloveniji povzroča številne stiske, povezane s skrhanimi odnosi, nasiljem, prometnimi nesrečami in boleznimi.
V Sloveniji je vsako četrto gospodinjstvo prizadeto zaradi posledic alkohola in odvisnosti. Vsak peti enajstletnik je, pogosto z dovoljenjem staršev, že poskusil alkohol. Ta je neposredni vzrok za 800 smrti letno, zaradi njegovega vpliva je lani v prometu umrlo 28 ljudi. To je nekaj podatkov, ki so jih na predstavitvi akcije izpostavili različni govorniki.
O samem geslu "Korak k človeku" je generalni tajnik Slovenske karitas, Peter Tomažič, dejal, da so odnosi lahko vzrok, da nekdo poseže po alkoholu, velikokrat je alkohol bližnjica, s katero poteši tesnobo, osamljenost, izgorelost, samoto, jezo in še mnogo druga negativna čustva,« je povedal in dodal: »Vemo, da nas dolgoročno alkohol ugrabi in iz te spirale, iz te jame in trpljenje, največkrat ne moramo priti sami. Potrebno se je obrniti tudi na kakšno specializirano institucijo, na zdravnika, na socialnega delavca, psihiatra, psihoterapevta. Korak k človeku pa seveda pomeni tudi korak k sebi, k svoji notranjosti, k temu, kar zares želimo, k temu, da naredimo nekaj zaradi tistih, ki nam nekaj pomenijo,« je dejal.
Socialna delavka in svetovalka Andreja Verovšek (Med Over Net) je poudarila, da pitje alkohola ni izbrani način vedenja, ni navada, temveč je predvsem odgovor na stisko, napetost in osamljenost. "Medosebni odnosi so eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred zasvojenostmi, tudi pred alkoholom," je dejala. Pri človeku tako najmočnejša preventiva pred alkoholom ni strah pred posledicami, ampak je občutek, da pripada in da je varen v odnosu.
Ambasador letošnje akcije 40 dni brez alkohola je zdravnik, pisatelj in televizijski voditelj David Zupančič. »Ta akcija je dobra, ker lahko marsikomu nastavi ogledalo. Ko nekdo zagleda plakat z napisom »Pridruži se akciji« in pomisli: Naslednji teden imam rojstni dan – zdaj pa res ne morem. A zakaj se zdi to tako nemogoče? O odvisnosti pogosto govorimo ob podobi opitega človeka. Vendar odvisnost ni le to. Odvisnost je tudi takrat, ko si ne znam predstavljati praznovanja brez alkohola. Ko si ne znam predstavljati petkovega večera brez kozarca. Prepričan sem, da ni odnosa, ki bi ga alkohol zares izboljšal. In lahko upamo, da kdo od nas v teh štiridesetih dneh celo začuti, da je življenje brez alkohola lahko prav tako zabavno, polno in družabno; pa še precej manj nevarno."
»Res je, da če boš šel na piknik, pa ne boš pil, bo pol ljudi mislilo, da si na zdravljenju, druga polovica bo mislila, da si noseč. Ampak to so predpostavke, ki jih moramo izzvati,« je dejal.
V Sloveniji je registrirana poraba alkohola na posameznika, starejšega od 15 let, leta 2024 znašala 86,2 litra piva, 41,9 litra vina in 3,8 litra žganih pijač, je povedala sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Karmen Henigsman. Prav tako podatki raziskave iz leta 2023 kažejo na porast števila oseb, ki alkohola sploh ne pijejo. Teh je bilo 26 odstotkov. Med ljudmi, ki alkohol pijejo, pa se je povečal delež oseb, ki pijejo na tvegan in škodljiv način, teh je bilo 59 odstotkov. Henigsman je ob tem izpostavila tudi kratkoročne posledice pitja alkohola, ki se lahko kažejo v slabši delovni storilnosti, odsotnosti z dela, v padcu imunskega sistema, v slabšem spancu, razdražljivem razpoloženju in pogostejšim konfliktom.
Alkohol je bil v letu 2025 eden glavnih vzrokov za najhujše posledice prometnih nesreč, je povedala v. d. direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Po še neuradnih podatkih policije so alkoholizirani vozniki povzročili 1538 prometnih nesreč, kar predstavlja 7,39 odstotka vseh prometnih nesreč. V teh nesrečah je umrlo 28 ljudi, leto prej pa 17. Zaradi voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, je bilo huje poškodovanih 148 ljudi, 571 pa lažje. Alkohol tako predstavlja vzrok za kar 28,41 odstotka vseh najhujših prometnih nesreč.
Več tudi na spletni strani Brez alkohola.
