Predlagajte ljudi, ki jim zaupate

Celotno pismo škofa Sajeta (1.del)

V teh tednih se po naših župnijah pripravljamo na izbiro članov novih župnijskih pastoralnih svetov. To ni le oblikovanje neke strukture v župniji, ampak znamenje, kako razumemo Cerkev: župnija je občestvo, ki skupaj živi in raste ter nosi odgovornost, posluša in išče Gospodovo voljo.

Danes nas Božja beseda spomni, da Bog človeka jemlje resno. Modri Sirah postavi pred nas skrivnost svobode in odgovornosti: »Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi. Zvestobo ohraniti je stvar tvoje dobre volje. Predte je polóžil ogenj in vodo, roko boš iztegnil, po čemer boš hotel.« (Sir 15,15–16). Ta beseda velja tudi za življenje župnije. Tudi župnijsko občestvo stoji pred odločitvami: ali bomo vero živeli kot nekaj občasnega in zasebnega ali pa kot pot, ki oblikuje naše odnose, bogoslužje, katehezo, skrb za mlade in starejše ter našo odprtost do tistih, ki so v stiski. Vera ni le osebno prepričanje, ampak dar, ki smo ga prejeli s krstom in poklicanost, da ta dar skupaj uresničujemo. Prav zato je izbira članov župnijskega pastoralnega sveta tudi izraz krstne poklicanosti in zrelosti občestva: da odgovornosti ne odrinemo na druge, ampak jo sprejmemo kot del svojega poslanstva.

Apostol Pavel nas povabi, da se ne opiramo le na človeško iznajdljivost, ampak predvsem na Božji dar. Govori o modrosti, ki je Bog ne razodeva po logiki sveta, temveč po Svetem Duhu. To je smisel in pot našega skupnega dela v Cerkvi: da se učimo poslušati, razločevati in hoditi skupaj. Župnijski pastoralni svet ni namenjen temu, da bi prevladala kakšna struja ali da bi kdo uveljavil osebne zamisli, ampak, da bi župnijsko občestvo lažje prepoznalo, kaj v danem trenutku gradi, kaj povezuje in kaj vodi k življenju po evangeliju. Zato je pomembno, da izbiro in delo župnijskega pastoralnega sveta spremlja molitev občestva: ne kot nekaj ob robu, ampak kot temeljna opora njegovemu delovanju.

Kaj je župnijski pastoralni svet in čemu je namenjen? Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki spremlja razmere, pomaga pri načrtovanju in spremljanju pastoralnega dela ter spodbuja soodgovornost vernikov na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti. V naslednjih petih letih bo prav takšno skupno delo, odkrivanje in razločevanje pomembno za življenje župnije: kaj bomo postavili med prednostne naloge, kje so resnične potrebe ljudi, kako bomo krepili vero v družinah, kako bomo skrbeli za mlade, kako bomo ohranjali lepoto in dostojanstvo bogoslužja, in kako bo karitativna razsežnost župnije res postajala trden steber občestva in znamenje konkretne bližine.

Razmere med župnijami so različne. Nekatere so večje, druge manjše; marsikje je en duhovnik odgovoren za več župnij; ponekod se že uveljavljajo pastoralna območja, kjer se župnije povezujejo, da bi se laže ohranilo bogato pastoralno življenje. Zato je prav, da se tudi župnijski pastoralni sveti tam usklajujejo ali povezujejo. Kadar je več župnij v soupravi, je prav, da se že ustanavlja tudi medžupnijski pastoralni svet, da bi se skupne naloge laže načrtovale in da bi se darovi ljudi povezali v dobro vseh.

Evangelij nas spomni na nekaj, kar je še pomembnejše od vsakega načrta: vera se začne v srcu in se pokaže v odnosih. Gospod Jezus pravi, da ni prišel razvezat, temveč dopolnit; in nato govori o spravi, o čistosti srca, o zvestobi in o odgovornosti besede. Zato pravi: »Vaš govor naj bo: da, da; ne, ne« (Mt 5,37). To je srčika prihodnjega dela župnijskih pastoralnih svetov: da se učimo resnicoljubnosti brez trdote, jasnosti brez poniževanja, pogovora brez opravljanja; da ne odločamo v zakulisju, ampak v zaupanju; da obljub ne dajemo lahkotno; in da se v napetostih ne umaknemo, temveč iščemo spravo in skupno dobro. Župnijski pastoralni svet je lahko blagoslov župnije natanko toliko, kolikor je prežet s tako evangeljsko držo.

Zato vas vabim, da ste dejavni pri izbiri v župnijske pastoralne svete. Naj to dogajanje spremlja osebna in skupna molitev: v družinah, pri maši, v tišini in v priprošnji, da bi nas Bog vodil k pravim odločitvam. Pogovarjajte se o tem, spodbujajte drug drugega, predlagajte ljudi, ki jim zaupate, in bodite pozorni na tiste, ki pogosto ostajajo v ozadju, pa vendar nosijo v sebi veliko dobrega. Kdor bo povabljen v župnijski pastoralni svet, naj ne sprejme povabila kot breme ali čast, ampak kot služenje v dobro vseh.

Pomembno je, da smo občestvo, ki živi iz Božjega delovanja in da znamo v soodgovornosti za skupno dobro stopiti skupaj. Ne zato, ker bi bilo vse popolno, ampak ker verujemo, da Bog po svoji besedi in po Svetem Duhu vodi Cerkev tudi danes. Tako bodo župnije kraji, iz katerih bomo krščeni odhajali kot misijonarski učenci in z veseljem delili sadove Gospodovega delovanja (prim Lk 10,17). Naj bo prihodnji mandat župnijskih pastoralnih svetov čas zrele soodgovornosti, čas konkretnosti v oznanjevanju, bogoslužju in karitativnem delovanju, ter čas, ko bo župnija – naj bo ena sama ali povezana v pastoralno območje – postajala vedno bolj dom Božjega ljudstva.

Naj nas pri izbiri novih članov župnijskega pastoralnega sveta vodi Gospod, ki nam ne daje le nalog, ampak tudi milost, da jih moremo uresničevati. In naj vse, ki bodo izbrani, Njegova beseda uči, da je zvestoba evangeliju vedno konkretna: v odnosih, v odločitvah, v resnici in v ljubezni. Radi in odgovorno sprejmite različne službe v župnijah, saj Bog vedno daje talente, da bi z njimi služili bližnjim. Mati Marija pa naj prosi pri svojem Sinu, da bomo znali vsi vedno znova odgovarjati na Božje spodbude.