Ključno je, kako razmišljamo

Oddaje 18. 02. 2026, 14:16 Nataša Ličen

Podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravje kažejo, da je daleč največ bolniških odsotnosti od dela zaradi stresa. Na zelo stresne okoliščine se je dobro pripraviti. Ker, ko pride stres, nismo sposobni učenja novih tehnik.

Pogovarjali smo se z Rozi Bernik iz Holističnega centra Karnion, ki je zaupala: »Tudi sama imam eno takšno zelo stresno življenjsko izkušnjo in če ne bi bila pripravljena, bi to precej slabše vplivalo name, kot je. Živimo v hitrih časih in se je dobro zato že vnaprej s čim opremiti, kar nam potem lahko dejansko pomaga.«

Pogovor z Rozi Bernik bo na sporedu v četrtek, 26. februarja, ob 9.20, v rubriki "Ni meje za dobre ideje". 

Kaj je mladim najtežje, kje so najmanj opolnomočeni?

»V premagovanju strahu. Strah hromi otroke. Delamo z otroki od osmega, devetega leta naprej, tudi na področju tujih jezikov. Imajo strah pred novim, pred neznanjem, še vedno imajo strah pred avtoriteto, čeprav se govori, da imajo mladi manj spoštovanja, da učitelji nimajo več avtoritete. Ampak, tudi sama imam sinova, vidim, da je še vedno prisoten ta strah. Zato jih opolnomočimo na tem področju, jih naučimo, da zmorejo, jim pokažemo recimo tehniko globokega, trebušnega dihanja, če vidimo, da jih je zjutraj pred odhodom v šolo strah, jih boli trebuh.

So orodja, ki hitro pomagajo

»Že to pomaga, če jih spodbudimo, da se nasmejijo. So tudi bolj kompleksne tehnike, ki jih otroci že od dvanajstega leta naprej osvojijo brez težav. Tehnike mišljenja, avtogeni treningi ... Ključno je, kako razmišljamo v vseh življenjskih razmerah, tudi ko se zdi, da je vsega konec in da je res grozno. V takšnih primerih je zelo pomembno zavedanje, da se vprašamo, kaj nas podpira, ali koristi negativno govorjenje ali pa v danih razmerah zmoremo prepoznati tudi kaj pozitivnega in potem gremo od tam naprej. S pozitivnimi mislimo se podpiramo in tega je dobro na-učiti tudi otroke.«

Hiter razvoj, velike spremembe, mi pa ostajamo zadaj v svojih nezmožnostih pravilnih odzivov na tovrstne pritiske.

»Stresna preobremenjenost, da ne rečem izgorelost in tako naprej, sta že po medicinskih kriterijih bolezni sodobnega časa, tudi v Sloveniji. Ne samo pri mladih, vidimo tudi pri starejših od petdeset let naprej, kako so ob soočanju s spremembami – zamenjavo lastnika v podjetju, če se dogaja reorganizacija ... , tovrstne razmere zanje zelo stresne. Zelo sem vesela, če si pridemo naproti z delodajalci, ki želimo svojim ljudem, ko se soočijo v stresu, nekaj dati, jih podpreti. Imamo orodja, ki pomagajo ob izzivih na delu, v službi. To je vse bolj vidno in kriči, da se je s tem treba soočiti in iskati rešitev.«