Exodus 1945: Naša kri - Zgodbe, o katerih se je šepetalo

Slovenija 18. 02. 2026, 13:32 Tone Gorjup

V postni čas, ki je namenjen pokori in duhovni pripravi na veliko noč, lahko vstopimo tudi skozi umetnost. Priložnost za to bo v petek, 20. februarja zvečer, ko bodo v Cineplexxu Ljubljana Rudnik premierno prikazali nov film Studia Siposh z naslovom Exodus 1945: Naša kri. V njem se prepletajo zgodbe iz konca druge svetovne vojne, ki jih v javnosti nismo slišali. V ospredju sta usodi dveh zdravnikov, dr. Valentina Meršola in dr. Janeza Janeža, ki ne glede na najbolj tragične trenutke naše zgodovine, predvsem rešujeta življenja. Predpremiera, ki je bila namenjena ustvarjalcem filma, donatorjem in predstavnikom medijev, je bila sinoč.

Celovečerni film Exodus 1945 Naša kri je postavljen v prve dni maja tega leta. Naša kri, ki je v naslovu močno poudarjena, ima ob strani še naš narod, naše rane. Prizoru v ljubljanskem Leonišču, kamor so pripeljali ranjenega zavezniškega padalca sledi priprava sanitetnega vlaka z ranjenci, ki naj bi se pred skoraj gotovo smrtjo rešili na Koroško. Vlak ni prišel do cilja... V filmu se prepletajo zgodbe dveh zdravnikov, ki rešujeta življenja; dveh Mrakovih deklet, ki pomagata ranjencem; očeta in ranjenega sina, ki se poslovita, da bi vsaj eden preživel; pot beguncev skozi predor v svetlobo na drugi strani; usode tistih, ki so ostali na vlaku ... Vse te zgodbe, o katerih se je šepetalo, oživijo na filmskem platnu.

Že pred začetkom predvajanja je producent David Sipoš dejal, da film daje glas temu, kar je bilo utišano in zamolčano. Pri njegovem nastajanju ni šlo za običajen projekt. S predanostjo in odgovornostjo so sledili poti, po kateri so stopali ljudje, ki so jih predstavili. Po ogledu Exodusa 1945 je sledila še predstavitev filmske ekipe in pogovor z njo, ki ga je vodil Marjan Bunič. Jernej Kuntner, ki je igral Meršola, tako zahtevne vloge še ni imel. Marsikaj je odkril, se naučil in po ogledu tega, kar je nastalo, bi bila njegova vloga nekoliko drugačna. Matevža Müllerja, ki je upodobil Janeža, je prevzela njegova načelnost, predanost poklicu. Alenka Tetičkovič v vlogi Meršolovo žene, je spomnila, da pri nekaterih temeljnih človeških dilemah, ki zadevajo našo polpreteklost, umetnost lahko doseže veliko več kot politika. Režiser Vid Planinc je spregovoril o nastajanju scenarija... o nekaterih prizorih in snemanju. Tudi o tem, kako so se zaupali Mariji Pomagaj, ki jih je spremljala pri delu. Dva prizora v filmu sta se ga močno dotaknila: slovo očeta in ranjenega sina v vagonu in slika družine s podobico brezjanske Marije in pripisom na zadnji strani.

David Sipoš je po ogledu filma povedal: »Naredili smo največ, kar smo lahko. Mislim da smo v ekipi uporabili množico talentov zato, da je film tako napet, zanimiv, dovršen.« Uporabili so znanje, ki ga premorejo. »Zdaj pa naj sama zgodba ponese film v svet, da bodo gledalci govorili o tej zgodbi in se tudi kaj naučili o tem delu slovenske zgodovine, ki je bil velikokrat predstavljen zelo enostransko.« Spomnil je tudi na lika obeh velikih zdravnikov dr. Meršola in dr. Janeža, ki ju slabo poznamo. Po njuni zaslugi je marsikdo preživel. Povedal je še, da so si film že ogledali nekateri rojaki v ZDA in Kanadi, ki so hvaležni, da so njihove usode po tolikih desetletjih dočakale filmski zapis. Načrti še niso povsem uresničeni, saj želijo filmsko uprizoriti tudi dogajanje na Vetrinjskem polju, vračanje domobrancev in nadaljevanje poti v svet.